Krčenje razvojnih sredstev v prihodnjem sedemletnem programskem obdobju – doma zaradi globoke krize vladanja in odsotne vizije vodenja, v tujini zaradi znižanja proračuna strukturnih skladov EU zaradi erozije evropske solidarnosti – napoveduje, da bo treba v prihodnje vsak evro obrniti trikrat preden ga vložimo. Sredstev ne moremo več trošiti za namene, ki jih kabinetno po občutku opredelijo vlade od zgoraj navzdol kakor doslej, ampak obratno, smer razvoja naj veliko bolj določajo tisti, ki so jim učinki razvoja prvenstveno namenjeni. Vse več je takih družbenih zadev, ki jih lahko rešujejo edino neposredno vpleteni. Razvojna sredstva še naprej pritekajo od zgoraj, nameni in načini porabe pa se bolj in bolj določijo od spodaj navzgor.

Evropska strukturna politika krepi razvojne instrumente delovanja od spodaj. Osrednji primer je instrument »skupnostno vodenega lokalnega razvoja« - po angleško Community led local development. Gre za nadgradnjo instrumenta »Leader«. Za pripravljavce projektov, ki računajo na sredstva iz sklada za razvoj podeželja je instrument obvezen. Za programe drugih skladov pa je samo priporočen – z opazko, da Evropska komisija z njim simpatizira in mu daje prednost.

Instrument je osredotočen na obravnavo teritorialno ožje opredeljenih razvojnih izzivov in je podlaga za lokalno gnan razvoj. Vodijo ga lokalne akcijske skupine, sestavljene iz vseh akterjev, med katerimi nihče ne prevladuje. Skupine imajo nalogo mobilizirati lokalne vire za razvoj (ljudi, znanje, neaktivno premoženje…) in za to prejmejo dolgoročen proračun, ki ga porabijo po svoji presoji. Lokalni razvojni načrti za črpanje teh sredstev morajo biti sektorsko integrirani vertikalno – od lokalne ravni navzgor ter horizontalni, tako da posamezne financirane aktivnosti podpirajo druga drugo. Obvezna sestavina teh programov je inovativnost, ki vključuje tudi mehke oblike, kot so organizacijske, storitvene ali družbene inovacije.

Osrednji logika novega instrumenta je povezovanje lokalnega povpraševanja z lokalno ponudbo virov. Razvoj se odziva na lokalne potrebe tako, da prednostno zaposluje neaktivne lokalne potenciale pri organiziranju dejavnosti, ki služi zadovoljevanju potreb. Lokalno prebivalstvo samo najboljše identificira potrebe lokalnega okolja, njegove razvojne potenciale ter primerne načine njihovega ekonomskega povezovanja. Zato ravno pravimo, da lokalni razvoj temelji na izkoriščanju endogenih razvojnih potencialov in krepitev socialnega kapitala v obliki aktivnega vključevanja prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje po načelu skupne odgovornosti in participativne demokracije. To ni namenjeno samo sebi ampak je spet samo pogoj, da lokalna skupnost lahko predano podpre razvojne projekte in dobi občutek zaslug za dosežke.

Analogen razvojni mehanizem (potenciali - potrebe) je v Sloveniji že razvit za potrebe socialne ekonomije v Pomurju, ki je izpeljan iz predloga modela regionalne politike (Kovač, Klužer), ki pa ni bil nikoli uresničen. Akterji so najprej evidentirali nezaposlene regionalne potenciale socialne ekonomije, nato pa še nezadovoljene potrebe in jih nato rangirali po pomenu za blaginjo regije. Nato so zbrali predloge razvojnih projektov in jih ocenili glede na to, katere potenciale naj bi bolj zaposlili in h katerim potrebam bi najbolj prispevali. Primerjava obeh ocen je omogočila izbiro projektov, ki najbolje ustrezajo regionalnim potrebam. Tak model razvoja zdaj predlaga tudi EU z instrumentom skupnostno vodenega lokalnega razvoja.

Skupnostno voden lokalni razvoja je enako uporaben v ruralnih kot v urbanih sredinah, čeprav v prvih zaenkrat prevladuje. V irskem mestu Limerick so instrument skupnostno vodenega lokalnega razvoja uporabili v programih za zmanjšanje osipništva v nižjih šolah, za socialno vključevanje in socialno podjetništvo. V španski Malagi so naredili načrt obnove dela mestnega jedra, pri katerem so sodelovali prebivalci in ga na koncu podprli (primerjati z načrti za ljubljansko tržnico). Uvedli so državljansko šolo, prostovoljski center za pomoč telesno handikepiranim meščanom in časovno banko za spodbujanje nedenarne lokalne menjave.

Vabilo: Slovensko društvo evalvatorjev, Društvo za razvoj slovenskega podeželja in Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani vas vabimo na razpravo z naslovom »Strukturni skladi do leta 2020: Nujno na pot pametnega razvoja«, ki bo potekala v četrtek, 23. januarja 2014, ob 13. uri v predavalnici P19 na Fakulteti za upravo, Gosarjeva ulica 5, Ljubljana.

Bojan Radej, Slovensko društvo evalvatorjev, december 2013