Kratek povzetek »Osnutka sistemskega načelnega mnenja« Komisije za preprečevanje korupcije,  št: 242-1080/2011-54 01004, datum: 3.10.2013

FIHO je pravna oseba javnega prava, ustanovljena z namenom, da v javnem interesu razporeja javna finančna sredstva invalidskim in humanitarnim organizacijam, namenjena uresničevanju posebnih pravic invalidov in izboljšanju kakovosti življenja drugih oseb, ki so do teh sredstev po zakonu upravičene. Za ta namen FIHO v povprečju razpolaga z okoli 20 do 22 MIO EUR javnih sredstev letno, ki jih država zagotavlja iz dejavnosti Loterije Slovenije.

Posebna skrb države za invalide se kot javni interes pri dejavnosti FIHO kaže tudi v tem, da bi moralo razporejanje javnih sredstev potekati zakonito, enakopravno, transparentno, gospodarno, pravično in pošteno do vseh upravičencev. Invalidske organizacije, ki so prejemnice javnih sredstev, bi prav tako morale s temi sredstvi ravnati v skladu z javnim interesom, da na gospodaren in smotrn način prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja kar največjega števila invalidov. Tako bi moralo tudi sofinanciranje naložb invalidskih organizacij pri nakupu nepremičnin služiti javnemu interesu in uresničevanju posebnih pravic invalidov, glede na 52. člen Ustave RS.

Sodbe Upravnega sodišča RS v več primerih govorijo, da so bile invalidnim osebam in njihovim združenjem v postopkih FIHO kršene pravice. Dejstvo, da so pristojna sodišča v obdobju od leta 2006 naprej večkrat odločala o praktično istovrstnih kršitvah na škodo večinoma istih invalidnih oseb in njihovih združenj, razveljavila odločitve FIHO in jih vrnila v ponovno odločanje, pa opozarja na večkratno nespoštovanje sodnih odločb. Da imajo kršitve pravic invalidnih oseb in ogrožanje javnega interesa na področju delovanja FIHO sistemske vzroke, vgrajene v sam ZLPLS, je Komisija opozorila že v Oceni korupcijske izpostavljenosti FIHO, št. 00111-1/2011, 5.10.2011. S povzetki sodb sodišč v zadevah, v katerih je bila FIHO udeležena kot tožena stranka, revizijskih poročil Računskega sodišča RS in drugih virov, je (KPK) v oceni poudarila potrebo po celoviti spremembi ZLPLS. Z namenom, da se z določbami o nezdružljivosti funkcij in preprečevanju nasprotja interesov okrepi transparentnost in omejijo čezmerna moč posamičnih interesov, nejavni vplivi na odločanje v zadevah javnega pomena in prevlada interesnega omrežja večine nad manjšino invalidnih oseb ter njihovih združenj pri ocenjevanju vlog, dodelitvi in nadzoru nad uporabo javnih sredstev.

Državni organi, ki so po ZLPLS in od FIHO dolžni izvrševati ustanoviteljske pravice Republike Slovenije na področju delovanja FIHO, nadzorovati poslovanje in upravljanje z javnimi sredstvi, se v situaciji, ko so javni interes, pravice manjšine invalidnih oseb in njihovih združenj v postopkih FIHO ogroženi s korupcijo, na pozive žrtev, da ukrepajo, ne odzivajo učinkovito. Če se kdo odzove z dobronamernimi predlogi ali zahtevami za ureditev spornih vprašanj, pa tudi sam postane tarča močnih pritiskov, javnih napadov in diskreditacij s strani tistih, čigar klientalistične vezi in interesni vplivi segajo v sam vrh politične oblasti v državi. Tipičen primer je ravno novela ZLPLS-D, kjer je bilo odločanje poslancev Državnega zbora RS skozi celoten zakonodajni postopek izpostavljeno prav navedenim pritiskom. Tako poslanci predlagatelji v Mnenju, šifra 720-01/11-24/37, 26.10.2011, o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o ZLPLS-D, izrecno opozarjajo, da je bil celo Državni svet RS instrumentaliziran za dosego ciljev ene od interesnih organizacij in posameznikov.

V konkretnih primerih, na katere se nanašajo pritožbe in prijave o korupciji ter omenjene sodbe sodišč, se neformalna moč istega klientelističnega omrežja kaže tako, da organi FIHO znova kršijo pravice manjšine invalidov in njihovih organizacij, povzročitelji pa se znova izognejo odgovornosti s preusmerjanjem pozornosti od pravih vzrokov k stigmatiziranju invalidnih oseb, češ da gre za konfliktnost in osebne spore med njimi. Na ta način, ko se preusmerja pozornost od pravih vzrokov, je vedno istim posameznikom in njihovim interesnim združenjem, ki z neformalno močjo obvladujejo delovanje FIHO in razporejanje invalidskega denarja – medtem ko njihov neformalni vpliv sega v sam vrh politične oblasti v državi, tako kot je v primeru zakonodajnega postopka ZLPLS-D opozorila skupina poslancev Državnega zbora – zagotovljeno, da kljub vsem predpisom in pristojnostmi države še naprej neformalno in neovirano hkrati obvladujejo različne funkcije v invalidskih organizacijah, v FIHO in Loteriji Slovenija.

Ob vsem navedenem komisija ugotavlja, tako kot prejšnja leta, da neustrezna zakonska FIHO ter Loterija Slovenija še naprej ostaja glavni vir ogrožanja javnega interesa na tem celotnem področju. Tega ni mogoče odpraviti nikakor drugače, kot s celovito prenovo zakonske ureditve, tako da bo dejavnost Loterije Slovenije potekala v skladu s sodobnimi korporacijskimi pravili ter standardi poslovne etike in integritete. S transparentno in določno zakonsko ureditvijo financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij pa bi bilo treba zagotoviti enake možnosti vsem upravičenim organizacijam, da lahko v skladu s svojimi zakonitimi interesi in na demokratičen način sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju političnih odločitev, ki zadevajo njihov položaj, namen ustanovitve in zakonite interese. Na drugi strani bi bilo treba s prenosom pristojnosti na državo zagotoviti enakopraven in pošten postopek pri razporejanju javnih sredstev vsem upravičencem in učinkovit nadzor nad njihovo porabo v javnem interesu. Ugotovitve komisije kažejo, da tega v obstoječih razmerah, tako formalnih kot organizacijskih, ni več mogoče uresničiti, ker so se korupcijske prakse, nepotizem in druga odklonska ravnanja, na katera opozarja to načelno mnenje, dobesedno zažrla v samo strukturo celotnega področja, ki ga ureja ZLPLS.

Zato komisija daje pobudo Vladi Republike Slovenije, da pristojni organi, ministrstva in resorne službe čim prej pristopijo k pripravi zakonskih rešitev, ki bodo omogočile bolj pregledno in pravično uresničevanje javnega interesa, pravic in zakonitih interesov fizičnih in pravnih oseb na predmetnem področju financiranja z dejavnostjo Loterije Slovenija. Pri tem se komisija ponovno sklicuje tudi na svojo Oceno korupcijske izpostavljenosti, s katero je že takrat opozorila, da sistemska tveganja zakonske ureditve ZLPLS predstavljajo glavni vir groženj za javni interes na tem celotnem področju. Ugotovitve v tem načelnem mnenju potrjujejo, da tudi zakonske spremembe, ki so bile medtem sprejete, niso prinesle praktično nobenega napredka, ampak se je stanje kvečjemu poslabšalo.

Spričo ugotovitev, da je pristojno sodišče že pred leti odvzelo t.i. NSIOS status pravne osebe, komisija poziva pristojne organe, ker so o tem seznanjeni od vsega začetka, da ukrepajo in v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi zagotovijo, da se to v bodoče upošteva v postopku kandidature in imenovanja v svet FIHO. V zvezi s tem komisija posebej poziva pristojno ministrstvo, da čim prej ukrene, kar je potrebno za spremembe zakonske ureditve o udeležbi t.i. NSIOS v vseh uradnih postopkih, v katerih kot neobstoječ pravni subjekt odloča celo o pravicah in zakonitih interesih posameznih fizičnih in pravnih oseb.