Nekaj 100 mojstrov, ki jim je realni aikido zaznamoval življenje … Več 10.000 ljudi v več kot 20 državah, ki zaradi njega hodijo po svetu bolj spretni, gibčni, močni, vzdržljivi, samozavestni, mirni in miroljubni … Samoobramba kot izbirni predmet v srbskih osnovnih šolah … Kdo ve koliko varnostnikov, miličnikov, vojakov in nenazadnje napadalcev, ki so po zaslugi realnega aikida živi in nepoškodovani …

Kar je bil Bruce Lee za kung-fu, je bil Ljubomir Vračarević (ang, срп) za aikido. Oba sta se vrgla v učenje borilnih veščin potem, ko sta izgubila v pretepu. Ko sta postala mojstra, sta vsak svojo vzhodnoazijsko borilno veščino očistila večstoletne 'duhovne' navlake in priredila za zahodnjaške ulice. Njuna vrata so bila odprta za vse, ki so želeli trenirati. Njuno neumorno razvijanje veščine in širjenje znanja je ustavila nenadna smrt …

Na eni strani je dihanje in duhovno razmišljanje ki-aikida. Na drugi strani je lomljenje kosti Stevena Seagala. Večina aikida je nekje vmes. Realni aikido, kot ga je razvil Ljubomir Vračarević, je vedno oddaljen nekaj varnih centimetrov od zlomljenih kosti, na robu poškodbe, kjer lahko napadalec zgolj globoko diha in razmišlja, kako bi izstopil iz telesa … Malo bolj blag ne bi bil več realen, malo bolj grob pa ne bi bil več aikido …

Aikido je samoobrambna borilna veščina. Ne posveča se učinkovitemu napadu, ampak učinkoviti obrambi. Njegov namen ni premagati nasprotnika, ampak mu onemogočiti, da bi premagal tebe. Pretepen, premagan in ponižan nasprotnik je prizadet in nevaren nasprotnik – tebi ali komu drugemu. Nasprotnik, ki mu ni uspelo zmagati, obenem pa ni poškodovan in niti ne ve točno, kaj se mu je zgodilo (»Malo me je neslo sem, malo tja, potem pa nisem več mogel ničesar!«), ni ne jezen ne užaljen, ampak zgolj zamišljen, spoštljiv in kot tak povsem nenevaren …

Aikido v rokah veščega varnostnika, miličnika in vojaka je lahko dosti bolj učinkovito orožje od bulerja, pendreka in puške … Aikido v osnovnih šolah pa je pomemben prispevek k zmanjšanju dela za varnostnike, miličnike in vojake …

Aikido (z izjemo ene japonske različice) ne pozna tekmovanj. Tako odpadejo oprijemljivi dosežki, slava in občudovanje, s tem pa tudi večina razlogov za zavzeto vežbanje. Aikido vežbaš zase; vsakič poskušaš biti boljši kot malo prej. Mnogo let kasneje lahko učiš druge, a spet brez cilja (zmage na tekmovanju). Kar jim daš, ti ne vrnejo z dosežki, ampak s tem, da prihajajo na vaje (MB, LJ) in zavzeto vežbajo. Tudi denar, kolikor ga je, je predvsem v članarinah in prispevkih za seminarje.

Malo je športnikov, ki bi svoje življenje posvetili netekmovalnemu športu … Malo je borcev, ki svojega življenja ne bi posvetili bojevanju … Ljubomir Vračarević je bil eden od njih. V legendo je odšel veliki bojevnik, ki (je sicer zvil nešteto prstov, vendar) ni nikomur skrivil lasu …