Demokracija je draga zadeva, najdražja je kadar jo imamo premalo. Sedanji volilni sistem ne potrebuje kozmetičnih sprememb in novo odtujitev kandidatov od volivcev, kot ga predlagata PS in DL. Uvedba preferenčnega glasu v okviru strankarskih list je kozmetična sprememba. Predlog za ukinitev volilnih okrajev pa pomeni odtujitev kandidatov od državljanov. Nove volitve brez bistvenih sprememb volilne ureditve v vseh fazah: v fazi postavljanja kandidatov, v fazi volilne kampanje in brez sprememb načina volitev po principu, da je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov (kar velja že od pamtiveka) v kombinaciji z odpoklicem poslanca ali funkcionarja, ne bodo prinesle sprememb,  bodo le ponovitev starega, bodo skratka  le nova volilnega natega z »novimi« obrazi.  

Vzroki za državljansko pobudo

Da se izognemo ponovni prevari in da se zagotovi večja transparentnost volitev dajemo predlog, ki naj to stanje preseže. Cilj državljanske pobude za nov volilni sistem je, da se sedanji strankokratski (oligarhični) model formiranja parlamenta dopolni, razširi in odpre državljanom, ki želijo sodelovati v politiki, so pa danes zaradi rigoroznih vstopnih pogojev bolj ali manj onemogočeni. Izvorno licenco za sodelovanje v politiki nimajo predvsem politične stranke, pač pa državljani, tudi tisti, ki niso strankarsko organizirani. Parlamentarni strankarski sistem ne izključuje drugačnih oblik participacije državljanov v politiki. Dogmo o strankah pa je treba preseči.

Obenem je ta predlog močna protiutež nasprotnikom dvokrožnega večinskega sistema, ki sicer dejansko omogoča opredelitev volivcev za kandidata – torej močno zaželeno personalizacijo volitev, povzročal pa bi najverjetneje posledično dvo polnost parlamenta. Zato prihajamo na dan s predlogom, ki bo  bistveno olajšal možnost kandidiranja na državljanski ravni  (s 3 podpisi državljanov) in s pomočjo lokalnega okolja (izvoljivost na nivoju volilnih  okrajev).  To je lahko učinkovit korektiv izključno strankarskemu oligopolu, ki smo mu priča. Gre za partitokratski  sistem, ki ne ustreza načelom politične participacije državljanov. Pogoji za kandidiranje so v sedanji ureditvi izredno nesorazmerni. Po eni strani za nastop na državni ravni zadoščajo 3 (ne overjeni) podpisi poslancev, po drugi strani pa mora neka civilna, oz državljanska pobuda, ki ni politična stranka, zbrati kar 8.000 (overjenih !) podpisov državljanov, če želi kandidirati v vseh volilnih enotah. Obe kategoriji – poslance in državljane je treba izenačiti. Sprostitev možnosti kandidiranja državljanov, ki niso nastavljeni s strani političnih strank v ničemer ne ogroža parlamentarne ureditve, katere jedro so politične stranke. Stranke bodo še naprej postavljale kandidate  na svoj način. V to naš predlog ne posega in ne želi posegati. Vendar stranke niso zadnji in najvišji domet demokracije, državljani pa nismo poosebljenje anarhije, kot nam eni pripisujejo.

Glavne točke predloga

V 5 točkah so strnjeni glavna načela in koncept novega volilnega sistema. V naslednjih dveh pa so zajeti predpogoji za enakopravnost vseh kandidatov, ki pridejo v volilno tekmo. Te enakopravnosti sedaj ni, je pa nujna če naj presežemo stare delitve in nove spore. Poglejmo v povzetku za kaj gre. 

1 izvoljivost poslanca naj ne bo nivoju volilne enote ampak na nivoju volilnega okraja (večja decentralizacija Slovenije, vsak okraj dobi  svojega poslanca, približanje kandidatov volivcem)

2 absolutni preferenčni glas: izvoljen je tisti, ki je v volilnem okraju dobil največ glasov (gre v bistvu za večinski sistem, število krogov ostaja odprto)

3 možnost kandidiranja s tremi podpisi državljanov  (odprava diskriminacije pri kandidiranju državljanov, poveča se možnost kandidiranja ljudi, ki z dosedanjo politiko nimajo povezav, bistveno se olajša vstop žensk v DZ, olajša se vstop mladih v politiko kandidiranje ni odvisno od finančne moči kandidata ali njegovih podpornikov) 

4 ukinitev vstopnega praga v parlament (vstopni prag pomeni nedemokratično naknadno prerazdelitev – legalno krajo  “izgubljenih” glasov) in darilo drugim

5  odpoklic poslanca na osnovi nespoštovanja obljubljenega (in zapisanega) programa ali dokazanih drugih kršitev (odpoklic je pravica volivcev, ki so glasovali za interpeliranega poslanca, pri čemer tajnost volitev ne sme biti ogrožena, z odpoklicem se zelo poveča individualna politična odgovornost poslancev)

Ostali predpogoji:

6 podržavljenje volilne kampanje, kar pomeni zagotovitev enakih možnosti vsem kandidatom  

7 absolutna medijska enakopravnost vseh kandidatov v volilni kampanji (ne pa sedanje “favoriziranje favoritov”) in to v vseh, tako v javnih kot privatnih medijih

Izenačitev podpisov 3 poslancev  s 3 podpisi državljanov, utemeljujemo tudi s tem, da državnozborski poslanec v zadevah, ki se tičejo bodočega mandata ne more in ne sme imeti nobene prednostne pravice pred  državljani, ki prav tako predlagajo kandidate za bodoči mandat. Dostopnost vstopa v politiko je treba povečati mladim in ženskam, kar bo s tako ureditvijo mnogo bolje doseženo, vsekakor mnogo bolj  kot z umetnimi ženskimi kvotami.   Ta predlog tudi ne pomeni uvajanja populizma in anarhije in neodgovornosti v DZ, omogoča pa zlasti s točko  3 in 5, bolj odgovorno ravnanje poslancev, ki bodo osebno odgovorni in zavezani programu, ki so ga promovirali v kampanji.  Tudi odpor ljudstva do politike se bo z večjo dostopnostjo za kandidiranje bistveno zmanjšal. Uveljavitev odpoklica preko potrdila, ki bi ga dobil volivec ob glasovanju za kandidata,  je tudi sredstvo pritiska za večjo poštenost volitev, saj omogoča naknadno preverbo morebitnih malverzacij glede poštenosti volitev. Navedena zahteva je z računalniško podporo  zlahka izvedljiva tudi ne da bi okrnili tajnost glasovanja.   

Okvirni potek sprememb

 Vsa zadeva se začne s revizijo pravice do ustave, to je s podelitvijo pristojnosti volivcem za potrjevanje in spreminjanje ustave, ki je zdaj volivci nimajo. To imajo le poslanci, kar je anomalija, ki v bistvu generira zaprt krog in onemogoča spremembe. DZ revizijo pravice do ustave sam od sebe verjetno ne bo nikoli sprejel. Lahko pa do tega pride, če zahtevo izrazijo volivci s 30.000 podpisi v skladu z določbo ZRLI. Zbrani podpisi pomenijo  zahtevo volivcev poslancem DZ, da razpišejo referendum o ustavi. Vsebina referenduma bi bila sprememba 168 in 170 člena ustave. Tak referendum je uspešen pod pogojem, da je zanj glasovala večina volivcev, s pogojem, da je bil dosežen 50 % kvorum. To pomeni okrog 430.000 glasov.

Šele po sprejetju revidirane ustave bi bilo možno spreminjati volilni sistem, kar pa zdaj ni možno, saj je proporcionalni sistem zapisan v ustavi in v volilnem zakonu, ki se sprejema z 2/3 večino vseh poslancev.  Predlagani ustavno revizijski referendum bi bilo zelo smiselno narediti istočasno  z lokalnimi volitvami. V sinergiji z njimi bi bila mnogo lažje dosegljiv zahtevani kvorum, to je 50 % volilna  udeležba. O samem referendumskem rezultatu pa ne dvomimo, saj ljudstvo skoraj zagotovo večinsko ne bo podprlo nadaljevanje omejitev, ki so nam jih kot uzdo vlečnemu  konju,  postavili očetje slovenske ustave. V prejšnjem stoletju torej. Čas je, da se tudi ustava po 22 letih prilagodi 21 stoletju.  

Potrebujemo projektno programske,  ne pa politično ideološke koalicije

Parlamentarci se vedno sklicujejo na blokovsko delitev parlamenta, pri tem pa vladajoče stranke vedno postavljajo v ospredje interes vladajoče koalicije. Zdaj  temu vladajoči mediji zvito pravijo “politična stabilnost”, ki je nenadoma zelo poskočila na lestvici vrednot, še pred letom pa je bila glavno sredstvo za rušenje, destabilizacijo in padec vlade. Sprevrženost v argumentiranju pa je dobila močno medijsko in posledično javnomnenjsko podporo.

V državnem zboru ne potrebujemo “stabilnih”politično ideoloških koalicij, potrebujemo projektno programske koalicije na osnovi kompatibilnih in komplementarnih volilnih programov. Z vstopom državljanov v DZ  se to lahko začne uresničevati.  Poslanec mora postati vezan na lastne obljube in program, ki ga je ponujal volivcem. Končno smo volivci njegovi delodajalci, poslanci pa so naši delojemalci. Parlament mora postati jedro odločanja, ne pa glasovalni stroj. Vlada je po definiciji izvršni ne pa zakonodajni organ.  Člen ustave, ki govori, da poslanec ni vezan na navodila je postal brezpredmeten, treba ga je nadomestiti  in ga vezati na program, ki ga je dal volivcem.

Kar pa je v sedanjem času najvažnejše je to, da je sedanji volilni sistem do državljanov  izrazito diskriminatoren in pomeni kršitev političnih pravic državljanov in direktno nasprotje z deklaracijo OZN o človekovih pravicah  iz leta 1948. Obenem pa je v nasprotju tudi z resolucijo sveta Evrope, ki zahteva odpravo posledic  totalitarnih režimov.  Slovenija te resolucije še ni sprejela v parlamentu, v praksi pa se trenutno vladajoči obnašajo, kot da ne bi obstajala. Tudi te  dolgove bo treba poravnati, ne samo finančne.  Prej se država ne bo mogla normalizirati in modernizirati.