Članek
Anomalija anonimnosti

Anomalija anonimnosti

Objavljeno Oct 17, 2013

Nedvomno so drevesa izredno hvaležna za pojav spletnih medijev, ki počasi in vztrajno izpodrivajo tiskane. Hvaležni smo tudi mnogi uporabniki, saj je enostaven dostop do ažurnih informacij osnovna podlaga za razumevanje in posledično razmišljanje. Za razliko od tiskanih ponujajo tudi interaktivno komunikacijo z uporabniki in prav ta odlična lastnost bi lahko omogočila razvijanje argumentiranih razprav, ki so v tako turbulentnih časih nujno potrebne. Vendar je ne! Imajo namreč hudo anomalijo: anonimnost!


Propaganda (Edward Bernays, 1928) nudi odličen vpogled v tehnike manipuliranja z množicami, ki so se do danes izpilile v perfekcijo in so v svoji prefinjenosti postale skoraj neopazne. Osveščenost uporabnika je nujno potrebna! Empirične evalvacije, primerjanje enakih informacij iz različnih medijev, raziskovanje, nujen zgodovinski vpogled, uporaba obratne logike in še marsikaj, kar od razmišljujočega uporabnika zahteva precejšen angažma. Pri vsem tem pa postane izredno žalostno spoznanje, da skoraj povsod naletite na popolno perverzijo neargumentiranega komuniciranja! Če je to, kar lahko preberete v komentarjih pod prispevki resnih slovenskih medijev, nivo našega razmišljanja, kulture in svobode izražanja, potem nam trda prede. Ne samo vulgarnost, primitivizmi ter osebne frustracije komentatorjev, anonimnost omogoča tudi manipulativno diskreditiranje informacije, avtorja in prispevka tudi s strani plančanih provokatorjev. Gre za zlorabo možnosti resne razprave. In ravno anonimnost je ključen problem, saj omogoča popolno neodgovornost za napisano izjavo! Če dobro premislite, gre tudi za neko vrsto prikrite diskriminacije informacije, avtorja oziroma njegovega prispevka, razmišljanja. Vprašajte se, kako bi se počutili goli, obkroženi z maskami, ki v vas bruhajo groteskno vsakdanjost? Se tako počutijo avtorji, se tako počuti razmišljujoči? Zaupate maskam? Kdo stoji za njo? To hudo anomalijo na področju resnih informativnih medijev lahko rešimo zelo preprosto: tako kot avtor za svojim prispevkom stoji z sliko in imenom, tako naj tudi komentator! Marsikdo bi ob tem zastrigel z ušesi in se skliceval na svobodo ali demantiral z izpostavljanjem samocenzure. Res? Je to tista svoboda, ki smo jo spoznali ob dejstvu, da je celoten splet že tako ali tako kontroliran? Je vulgarnost odraz svobode? Prav tako ne gre za problem samocenzure, temveč prej za kulturo komuniciranja, iz katere izhaja tudi družbena odgovornost. Takšen način razprave bi omogočal avtorju bolj objektivno kritiko, možnost nadaljnjega razvijanja ideje ob novih informacijah, skratka poligon kreativnega razmišljanja tako za avtorja kot za uporabnike in posledično celotno družbo.

Sama ideja je za marsikoga preveč radikalna in na videz omejuje svobodo govora, vendar to ne drži, nasprotno, menim, da je fenomen anonimnosti izredno nevaren sociološki pojav, ki bo imel v prihodnosti za sodobno informacijsko družbo zelo hude posledice. Prihodnjim generacijam skozi možnost anonimnosti sporočamo, da je neodgovorno vedenje sprejemljivo, kar zopet vodi v popolno opustitev racionalnega mišljenja, ki vsekakor izhaja iz odgovornosti. Poleg tega jim sporočamo, da se ni dobro izpostaviti, da je bolj »udobno« biti vsakdo in hkrati nihče! Biti upornik z obrazom in imenom je nesmisel, nas uči Anonymous, sprejmimo raje kolektivno mišljenje (hahahaha). Če dobro razmislimo, vse skupaj vodi prej k popolnemu umoru individualizma in sprejemanju množične identitete, kar pa med drugim omogoča izjemno široko polje manipuliranja z množicami, prav tako lahko pripomore k zatiranju in diskriminaciji razmišljajočih intelektov, ki imajo zaradi svojih sposobnosti možnost regenerirati družbo. Skratka idealno orodje za relativiziranje napredne misli, katere posledica je enoumje. Enoumje pa je nezmožno regeneracije in je voda na mlin trenutnemu izkoriščevalsko absolutističnemu sistemu. Pojav anonimnosti se je na nek način izkazal za zelo problematičen in nevaren pojav tudi v ekonomiji, gospodarstvu, kar se nazorno kaže v problemu utaje davkov, skrivanju premoženja, tajnega lobiranja, vplivanja, tajnih lož itd. Posledica tega je, da vedno več razumnikov vidi rešitev v odprtem in transparentnem poslovanju, ki ni nič drugega kot zahteva po odpravi anonimnosti. Če grem še globlje in vas vprašam: kakšna bi bila posledica, če bi danes vsi ljudje lahko nosili masko? Koliko civilizirane kulture bi ostalo? Bi iz nas izbuhnile hijene, morda popoln kaos? Odgovor je več kot očiten! Anonimnost ne zagotavlja svobode, temveč zagotavlja dominacijo in kontinuiteto doktrine strahu!

Tako kot smo skozi tisočletja dvigovali nivo kulture osnovnega medčloveškega komuniciranja, tako ga moramo začeti dvigovati tudi na spletu. Prepričan sem, da bi se raven argumentiranih razprav v resnih medijih ob takšnem drastičnem ukrepu izjemno hitro dvignila, prav tako bi omogočil preboj doslej neznanih naprednih intelektov, ki nudijo drugačne perspektive. Slovenska družba je izredno barvita! Morda bi bila na začetku posledica tega upad obiskov, na podlagi katerih medij služi. Vendar mislim, da bi se to hitro popravilo, saj bi nudili družbi izredno zanimive in argumentirane razprave, katerih smo kot družba lačni. Morda bi s tem ukrepom osrednji spletni mediji izkazali svojo resnost, ter pripomogli k boljši osveščenosti, ki jo bomo v prihodnjem času zelo potrebovali, saj nas čakajo drastične družbene spremembe, ne samo na lokalnem, temveč tudi na globalnem nivoju. Prav tako bi uporabniki lažje naredili ločnico med resnim informativnim, odgovornim medijem, ter ostalimi, ki svoje poslanstvo vidijo drugje. Odgovornost ima pri tako ključnih stebrih družbe kot so osrednji informativni mediji pomembno vlogo. Morda je čas, da se konča ta karneval. Korak za korakom. Vredno razmisleka!

 

 

#Kolumne #Tomaz-pangersic