Nekoč so bili bob, fižol, grah in leča. Vsi so jih poznali, jih jedli in po njih prdeli. To je bilo zdravo. Nekega dne pa se je v naše neprepišne doline priklatila soja. Če bi se nam predstavila kot malo drugačen fižol, bi jo brez večjih zadržkov asimilirali na seznam stročnic in danes nihče več ne bi razmišljal, ali je avtohtona ali ne.

Toda soja nam nikoli ni bila predstavljena kot stročnica, in verjetno kar nekaj ljudi nima pojma, da to je. Soja je bila (in je še) malo drugačno meso, namenjeno vsem, ki se jim je takratna prehrana – meso v mesu z mesom – zatikala v grlu. Vegetarijanci so bili takrat vredni pol človeka, njihova hrana je veljala zgolj kot dodatek 'pravi' hrani, sojo pa so mesožeri uvrstili na raven pomij. Mnogi se še danes zdrznejo zgolj ob omembi soje, čeprav je nikoli niso poskusili.

Na prvi pogled bi lahko rekli, da je šlo za povsem zgrešeno oglaševanje. Toda soje je danes na policah več kot fižola in graha skupaj, medtem ko sta bob in leča že skoraj utonila v pozabo. Kaj se je zgodilo?

Zgodilo se je, da je soja postala eno prvih superživil na naših tleh. Poleg nadomestila za meso je postala nadomestilo za mleko in mlečne izdelke, nosilka vseh za življenje pomembnih hranil, tako rekoč hrana, ki lahko nadomesti vse ostale hrane. Postala je tudi zdravilo za vse bolezni, brez stranskih učinkov, se razume. Zgrešeno ali ne, oglaševanje soje se je neprestano dopolnjevalo z novimi zamislimi, prodaja pa z novimi izdelki, v katerih je soja kot glavna ali pomožna sestavina osvojila skoraj vsako polico v vsaki trgovini. Fižol, katerega razvojni oddelek v vsem tem času ni spacal skupaj niti ene nove juhe, omake ali solate, kaj šele povsem nove fižolove jedi, ni imel nobenih možnosti …

Soja je utrla pot drugim superživilom, ki so si sledila kot po dogovoru. Večina jih je prišla z odročnih hribovitih krajev na drugih celinah. Tam jih menda uživajo že tisočletja, zaradi česar so prav tisti kraji znani po izjemno visokih ljudeh, ki čili dočakajo sto in več let. Priporočljivo jih je jesti vsak dan, najbolje na tešče, samostojno, lahko pa jih surova ali kuhana dodamo tako rekoč vsemu. V primeru bolezni jih je treba uživati kot čaj, v primeru poškodbe pa iz njih narediti obkladek.

Ko je oglaševanje enega superživila izzvenelo in se je njegova prodaja ustalila, se je pojavilo naslednje. Ob hrani in zdravljenju so s časom prevzela še nalogo odganjanja negativnih energij, tako da so uporabna tudi kot hišni oltarji in svetinjice za okoli vratu. Iz nekaterih domorodci v odročnih krajih tkejo sploh in oh obleke za vse vremenske razmere, vlakna pa je NASA že uporabila za izdelavo najnovejših vesoljskih oblačil. Hiše, zgrajene iz superživil, so varne pred mrazom, vročino, vlago, ognjem in potresom, obenem pa neverjetno poceni …

Večina teh hran enoletnic ima čudna imena in kmalu utonejo v pozabo skupaj s svojimi neverjetnimi zgodbami o čudežnih ozdravitvah. Zadnja na tem seznamu je čičerika. Čičerika je stročnica, malo drugačen fižol, a se je v naše lonce raje skotalila po uglajeni poti superživil, ki jo je utrla njena sestrična soja …

Živila, ki se ohranijo, s časom izgubijo svoje čudežne moči in postanejo čisto navadna živila. Se spomnite cirkusa okoli zelenih čajev? Danes se zeleni čaji od črnih razlikujejo samo po barvi, vonju in okusu, cirkus pa se vrti okoli rdečih … In to kljub temu, da gre pri vseh vrstah in družinah pravih čajev za prelitke posušenih listov ene in iste rastline, ki bi se lahko med seboj bistveno razlikovali le, če bi bila posredi skrivnostna, s kemijo skregana sila …

Od klenih domačih živil sta v to druščino padla med in konoplja, ki se še nista izkopala iz nje, ter Kraški teran, ki se je že osvobodil posebne obravnave in je danes spet samo vino.

Vsem ljubiteljem medu sicer ni znano, da gre za čebeljo bruhanco, vedo pa, da čebele nabirajo cvetni prah in ga predelajo v med. Vendar je superživilo med, cvetni prah se prodaja zgolj kot eden izmed čebeljih izdelkov, o osupljivo hranilnem in zdravilnem uživanju samih cvetov pa nikoli ni bilo govora … Vsi ljubitelji konoplje vedo, da vsebuje THC, ki sicer res ni tako škodljiv, da bi si trava zaradi njega zaslužila genocid, na živčne celice pa vendarle vpliva in jih – kot vsako mamilo – na dolgi rok uničuje. Kako naj bo univerzalno zdravilo nekaj, kar škodi zdravju? … Vsem, ki prisegajo na Kraški teran, je znano, da gre za gnil grozdni sok. Gnilo grozdje v nobenem primeru ne more biti bolj hranljivo ali bolj zdravo kot sveže grozdje ali rozine …

Kaj nas učijo ti domači primeri? Da imamo v primeru superživil in superzdravil opravka s čisto navadnimi živili in zdravili, na katere se je prilepila dogma, na dogmo pa vera …

Nič drugače ni z dejavnostmi. Vsak športnik ve, da bo z ustreznim dihanjem isto reč opravil hitreje, višje in močneje z manj vloženega truda. Kljub temu je boksarjevo dihanje zgolj dihanje – vnašanja kisika ter odnašanje ogljikovega dioksida in vode –, enako početje mojstra tai-čija pa je superdihanje – prečiščevanje, obnavljanje in pomlajevanje telesa in duše … Obstajajo celo tečaji dihanja (samo dihanja, ja), ki so dragi in dobro obiskani, ob njih pa tečaji smejanja, mišljenja, zavedanja, vzpostavljanja odnosov … Tudi to so običajne in vsakdanje dejavnosti, ki so jih kvaziguruji povzdignili v izvire večnega življenja …

Poznam gospo, ki živi po vseh merilih povsem nezdravo življenje. Jé enolično hrano, polno mesa in maščob. Jé preveč in je že od malega 'močna'. Ob tem se dosti živcira, pogosto na vse grlo prepira, redno pije in kadi ter malo spi. Kav, ki jih spije čez dan, ne šteje.

A ko ta ženska sede h kavi in si prižge čik, je to čista nirvana. V tem času bi ji lahko otrok povedal, da ni zdelal razreda. Mož bi ji lahko predstavil ljubico in oznanil, da se bo ločil. Mačka bi lahko po tleh počila steklenico z oljem. Ženska bi v miru pokadila svoj čik in spila svoj kofe, potem pa bi se lotila težave. Že samo gledati jo s čikom ob kavi je zdravilno …

Stavim svoje vegetarijanstvo, da ti kofetki naredijo za njeno zdravje dosti več dobrega, kot celoten repertoar new age superživil in superdejavnosti za žensko, ki ni ljubljena, ali moškega, ki se boji življenja …