Če je umetnost ogledalo družbe, je znanost ogledalo njenih razvojnih zmožnosti. Umetnost je v 20. st. razpadla na juho nepovezanih osnovnih delcev, družba pa na juho sebičnih in osamljenih človečkov. Znanosti pa še nikoli ni šlo bolje, razen pri nas – tu cveti zgolj znanost, ki ji zadostujejo garažne razmere: malo ljudi, malo opreme, malo denarja, malo muzike. Je problem denar? Ne, problem so ljudje.

Znanstveniki predstavljajo svoja odkritja v strokovnih revijah in na strokovnih srečanjih. Slovenske strokovne revije kotirajo visoko le na lestvicah ex-yu strokovnih revij. Redki znanstveniki pridejo do odkritij, ki so zanimiva za tuje strokovne revije, in so jih obenem sposobni zapisati v zahtevani obliki; večinoma gre za naravoslovce in tehnologe. Srečanja slovenskih družboslovcev in umetnost-slovcev pa bi lahko mirno poimenovali tudi 'festivali desete umetnosti'.

Deseta umetnost-strokovno srečanje je juha nepovezanih bralnih samogovorov. Vsak tak samogovor je praviloma sestavljen iz množice tujk. Tako bolj imenitno zveni in prikrije odsotnost vsebine. Vsebina je cefranje nekega pojava na čim manjše osnovne delce in naštevanje odnosov, v katerih so nekateri izmed teh delcev med seboj.

Primer: Vsak govornik na kateremkoli gledališkem simpoziju, ki sem se ga kdajkoli udeležil, je naštel nekatere od osnovnih sestavin gledališča: vrste (balet, dramsko, lutkovno, opera …), zvrsti (bralna drama, drama, komedija, tragedija …), oblike (absurdno, akcijsko, idejno, značajsko …), sestavine (animacija, kostumi, osvetljava, potek zgodbe …), poklice (dramaturg, lektor, scenograf, skladatelj …), vloge (avtor, gledalec, igralec, režiser …), vidike (družba, jezik, predstava, zgodba …) in/ali kar je še tega. Potem je na čim bolj zapleten način povedal, v čem so si podobne in v čem se razlikujejo, kako se dopolnjujejo in kdaj so si napoti. Potem je govor zaključil.

Jasno je, da takale učbeniška predstavitev dejstev, ki so znana vsem prisotnim, ne služi ničemur razen sama sebi. Srečanje zaradi srečanja, članek zaradi članka, govor zaradi govornika, ne zaradi tega, kar ima povedati …

Čeprav je trajanje posameznih samogovorov na takšnih srečanjih časovno omejeno, te omejitve nihče (!) ne upošteva. Nikoli ni videti, da bi to motilo izvajalce; najvljudnejši
se zgolj opravičijo in nadaljujejo. Povezovalci dajejo vtis, kot da jih daljši govori od predvidenih navdušujejo. Poslušalci, ki jih razvlečenost moti, so tiho.

Posledica je, da se strokovna srečanja razvlečejo daleč čez predvideni čas. Razvlečejo se daleč čez zmožnost udobnega sedenja in zbranega dojemanja – v telesno in duševno izčrpanost, v lakoto in zaspanost. Razvlečejo se tako, da praviloma zmanjka časa za razpravo.

Razprava bi morala biti bistvo strokovnega srečanja. Strokovno srečanje je po svojem bistvu namenjeno temu, da strokovnjaki posameznih področij drug drugega seznanijo s svojim delom. Kadar to je, razprava služi medsebojnemu oplajanju dognanj, iskanju odgovorov na odprta vprašanja, odpiranju novih vprašanj in povezovanju. Razprava služi razvoju strokovnega področja.

Če razprave ni, ni razvoja. Pri nas pa je tako, da se razprava, tudi če slučajno je, kaj hitro požene v ta ali oni več desetletij star začarani krog, ga nekajkrat zavrti, nato pa se zaključi, ker teh jajc res nihče noče že stotič premlevati. Zakaj začarani krog? Zato, ker gre – kot v vsebini posameznih govorov – zgolj za sto prvo do sto šesto ubeseditev stanja. Nikoli ne gre za prvo do šesto ubeseditev možnih rešitev zanj …

Takšni prispevki so objavljeni tudi v (njihovi kakovosti primernih) 'strokovnih' revijah. Takšne so vsebine predavanj na šolah in univerzah. Takšne so raziskovalne naloge, srednješolski eseji ter pisni in ustni izpiti, vaje, seminarska, diplomska, magistrska in doktorska dela študentov. Če kateri teh smrkolinov dožene kaj novega ali – bog ne daj! – najde rešitev za kaj starega, je bolje zanj, da to zamolči, dokler ne najde tujega delodajalca. Če bo o zadevi preveč govoril ali jo celo zapisal, mu ni pomoči – vsa vrata, ki naj bi jih odpiralo njegovo strokovno znanje, se bodo zanj zaprla. Malo bolje se v takšnem primeru godi strokovnjakom, ki so že zdavnaj stopili skozi ena od teh vrat – zanje se bodo zaprla zgolj vsa ostala …

Je problem denar? Ne, problem so ljudje …