Mafija v Sloveniji obstaja. Tako pravi koprski župan. Je močna in dobro organizirana. Morda tako kot v Italiji. Ali pa še bolje. Jasno pa je tudi tole: ko se voda usmradi, jo je treba zliti proč. Nikakor je ni mogoče rešiti z dolivanjem sveže vode, saj se hitro usmradi še ta. Kaj to pomeni za slovenske politike in njihove pajdaše, kaj to pomeni za mafijo in kaj pomeni za slovensko ljudstvo, ki vse to nenavadno mirno prenaša?

Pomeni marsikaj. Ekonomisti so na primer izračunali tole. Če bi bili politiki in državni uslužbenci sposobni, bi državna podjetja in podjetja v vsaj delni državni lasti lahko nakopičila vsako leto nekaj sto milijonov dobička, kar pomeni v desetih letih nekaj milijard, tako pa ga zaradi nesposobnih ljudi ne nakopičijo. Na tej točki bi človek celo hvalil kapitalizem. A saj smo že ugotovili, da Slovenija niti v kapitalizmu še ni.

Ko bi državna podjetja zaradi sposobnih direktorjev, nadzornikov in strokovnjakov vsako leto nakopičila nekaj sto milijonov dobička, bi takoj postalo jasno, da niti slučajno ni treba varčevati in jemati upokojencem, doječim materam, deci in nezaposlenim. Pravzaprav preprost račun pove, da sploh ne bi bilo treba varčevati, če bi k dobičkom dodali še pobrane davke in nadzor nad sivo ekonomijo.

Tragedija pa je, da to ni nikakršna posebna modrost; to vedo vsi. Pa se že dolgo ne zgodi, kar bi se moralo. Zakaj se ne zgodi?

Odgovor ni psihološki, čeprav zveni tako: ker imajo nesposobni ljudje in mediokritete interese, kot pravijo. Povzpnejo se na roller coaster, povežejo se med seboj, zato lahko mešetarijo, si krijejo hrbte, sklepajo kravje kupčije, prodajajo pod pultom, kradejo in goljufajo oziroma netransparentno poslujejo, kot se reče v žargonu.

Milijoni in milijarde gredo tako v nič, ljudstvo pa zateguje pas in naj bi bilo še hvaležno. Če poslušate slovenske politike, se vam zato zares obrača želodec, saj niso le nesposobni, temveč so tudi arogantni, kot je aroganten GG.

Nesposobni seveda niso vsi, toda sposobni ljudje med nesposobnimi nimajo veliko možnosti, tako kot je nima sveža voda v usmrajeni mlaki. Sposobni ljudje se zato počasi umikajo, nekateri odidejo v tujino, drugi se preprosto vdajo in umolknejo.

GG je bil še do včeraj politik in nobody. Danes pravi, da se je slovenski politiki zmešalo. Recimo, da ima prav. Kaj lahko sklepamo?

Najprej lahko rečemo, da je GG znotraj politike nenadoma ugotovil, da je ta zmešana. Pred vstopom v politiko tega ni vedel, nato pa se je na svoji koži prepričal, da je res tako. Logično je, da je kar se da hitro izstopil in odšel v gospodarstvo.

Toda njegov podvig je kljub temu problematičen. Če bi namreč res ugotovil, da je politika zmešana, bi se njegova inteligenca, ki jo je pri tem uporabil, morala poznati. A njegovi nastopi danes niso ravno najbolj inteligentni in prepričljivi, saj so predvsem arogantni, narcisoidni, pretirano samozavestni in vzvišeni.

Inteligentnost javnega nastopa hitro prepoznamo. Vemo, kaj je inteligenca, kateri faktorji jo sestavljajo, kakšni so kriteriji za presojo inteligentnega delovanja. GG ne nastopa inteligentno, zato lahko sklepamo naprej.

Inteligentno ne nastopa, ker pač ni inteligenten, ali pa, ker se je tudi njemu zmešalo v času, ko je bil v sicer zmešani politiki, tako kot se sveža voda v smrdeči prej ali slej usmradi. Če ni inteligenten, ne bi smel pristati na vrhu korporacije, če se mu je zmešalo, je razlogov, da ne pristane tam, še več, saj bi moral pristati pri kakem analitiku. V nobenem primeru pa ne bi smel biti predsednik uprave Luke Koper.

Zadeva je vsekakor kompleksna. Obstaja namreč tudi možnost, da je GG izjemno inteligenten. Obstaja celo možnost, da je junak in da je tako inteligenten, da zavaja javnost z neinteligentnimi izjavami, da bi ta mislila, da ni inteligenten in da se mu je zmešalo. A čemu bi to storil?

Morda zato, da bi na koncu kot kak iluzionist potegnil iz rokava asa in šokiral vse. V resnici nenehno poudarja, da bo v enem tednu razkril vse pijavke na Luki Koper; tega doslej še ni storil. Morda pa preprosto zato, da se prepriča, ali se najde v Sloveniji drugi junak, ki bi ga ustavil.

GG morda sodi med ljudi, ki se ne znajo ustaviti in ne znajo sestopiti. To so ljudje, ki premočno verjamejo, da je življenje a roller coaster, zato jim ni pomoči in jim ne bi smeli dovoliti, da se znajdejo na toboganu.

Kaj pa slovenska politika, ki je po GG-jevih besedah zmešana? Tudi politikom v glavnem ni pomoči. Kot rečeno: sposobni ljudje se na žalost ne spopadajo z njimi, temveč izstopajo, se umikajo ali pa so preprosto tiho.

V Sloveniji ni samo veliko nesposobnih politikov, temveč je tudi veliko nesposobnih gospodarstvenikov in strokovnjakov. Tvorijo mreže, ki so kratkoročno morda celo neuničljive.

Freud je nekoč rekel, da je težko imeti na kavču celotno družbo. Kljub njegovi trditvi pa je to mogoče. Trdim, da v Sloveniji primanjkuje resnih analiz simptomov, ki jih proizvaja slovenska politika. Analize simptomov so vselej dobre, saj zaradi njih pride na površje resnica, ta pa že pregovorno odrešuje ljudi in odpira nove možnosti za boljše življenje.

Na žalost namesto analiz gospod Virant predlaga, naj Alenka Bratušek naredi red v svoji stranki (sic!), udari po mizi in počisti z Jankovićevo linijo.

Njegov predlog je na prvi pogled sicer privlačen in ga je celo mogoče uresničiti, toda kdo bo počistil z drugimi, z mafijo, o kateri govori koprski župan? Zadeva namreč nikakor ni preprosta. Virant poudarja: Če bo zmagala Jankovićeva linija, bo koalicije konec, vlada bo padla in v Slovenijo bo prišla trojka.

Tragična razsežnost njegovega razmišljanja je, da bo trojka v Slovenijo tako ali tako prišla. Saj je jasno, da bo prišla. Analiza aktualnih izjav nam takoj postreže z odgovorom na vprašanje, kako je to mogoče trditi.

Če govori gospod Virant o mafijskem kadrovanju, gospod GG o pijavkah, če ekonomisti izračunavajo, koliko milijonov gre v nič zaradi nesposobnih ljudi, če vsi poudarjajo, da so v sivi ekonomiji milijarde, te pa so tudi na tujih računih, potem je popolnoma jasno, da se v takem okolju ne more nič premakniti.

Ljudstvo ve, da se nič ne premakne, saj se že precej časa res nič ne premika. Tisti, ki pravijo, da bodo nekaj premaknili, pa sami ugotavljajo, da se ne more nič premakniti, dokler bo to državo in gospodarstvo vodilo toliko nesposobnih ljudi.

Ljudstvo pa nič.