Janez Potočnik je prav gotovo svojevrsten javnomnenjski fenomen in rekorder v zasedanju vedno najvišjih mest priljubljenosti v medijskih anketah. Medtem, ko vsi drugi politiki nihajo, padajo ali izginjajo iz lestvic priljubljenosti, se g. Potočnik čvrsto in vztrajno vedno znajde med prvimi tremi na različnih lestvicah.

To opažanje me že dolgo čudi in fascinira, saj si težko pojasnim razloge široke javne podpore njegove priljubljenosti, ko pa nihče pravzaprav ne ve kaj konkretno in dejansko dela, ter tudi kaj naredi. Vsi vemo, da je Janez Potočnik evropski komisar, morda jih večina ve tudi, da je od leta 2010 komisar za okolje, nekateri se morda spomnijo, da je bil pred tem evropski komisar za znanost in raziskave, pred tem pa minister za evropske zadeve vse do priključitve Slovenije Evropski uniji. Je pravzaprav edini (slovenski) predstavnik v Evropski komisiji, torej izvršilni oblasti EU, ki odloča o vseh naših temeljnih življenjskih vprašanjih in vidikih. Nedvomno sposoben, izobražen, uglajen, diplomatski, pa tudi prilagodljiv in ustrežljiv; pravi EUkarierist znotraj EUkracije.

Cenjen, spoštovan in politično snubljen tako z leve kot z desne, ostaja zvest zgolj in samo samozadostni in avtoreferenčni EU politični mašineriji; za cca. 30.000 plače z dodatki na mesec. Ni čudno, da raje molči in se z retoričnimi salti mortali izogiba svojih dolžnosti, namesto da bi dejansko preprečeval sporne in škodljive kapitalske projekte, ki zadevajo ne le naše okolje, ampak tudi osnovne življenjske pogoje povezane s tem.

In tu nas kot strela z jasnega zadene novica, da se namerava Vlada RS v sredo v Bruslju vzdržati pri glasovanju o spisku prioritetnih evropskih projektov, med katerimi je tudi plinski terminal v Žavljah namesto, da bi jasno in glasno povedala svoje nestrinjanje. Torej kot vse kaže bo slovenska vlada zopet klonila pred kapitalskimi EU interesi v škodo lastnih državljanov in v škodo tistega pljunka “dragocenega” morja, ki ga premoremo. V odnosu do naše sosede Hrvaške in vprašanjem meje na morju, pa imamo pretenzije, da smo pomorska država; a dejansko v praksi ne znamo poskrbeti za dragoceno imetje. Res bizarna diplomatska poteza, veleum butalske logike v Dolini Šentflorjanski. Tako javnost na tej in oni strani meje komaj lahko verjemita, da se gremo lahko še večje samodestrukcije; snovalci tega kriminalnega projekta pa se lahko le smejejo in nazdravljajo na zmago, ker so naši politiki tako podkupljivi in kratke pameti. Ali nismo pred leti napovedovali celo tožbe Italiji zaradi enostranskih potez glede plinskega terminala in s tem tudi očitnemu kršenju evropske zakonodaje? Če se ne motimo, je bil takrat minister Erjavec (kaj se je zgodilo s tožbo?), ki je sedaj v vladi oz. njen zunanji minister.

Na tem mestu ne bomo nadaljevali z nizanjem argumentov o tem norem projektu, saj so številne nevladne organizacije in posamezniki ter nenazadnje tudi samo lokalno prebivalstvo, na tej ali oni strani meje, mnogokrat izkazali jasno ter odločno nestrinjanje zaradi različnih vidikov škodljivosti načrta plinskega terminala. Preberite si tudi javno pismo predsednici vlade za preprečitev gradnje plinskega terminala dr. Marka Pavlihe. Tukaj pa pozivamo na hiter in konkreten upor vseh, ki vam je mar!

In kaj ima to opraviti z Janezom Potočnikom? Veliko, morda celo več kot si lahko predstavljamo. Res kot evropski komisar mora vzdrževati “nevtralnost” do vprašanj lastne države, a lahko bi se vsaj držal EU zakonodaje in številnih direktiv, ki govorijo o okoljski varnosti ter trajnostnemu razvoju. Zgodba o plinskem terminalu ima namreč že več kot 7 letno zgodovino zapletov in diplomatskega brcanja v temo. Janez Potočnik pa je seveda tudi spreten prodajalec megle in lepih besed kar lahko občudujemo na njegovi predstavitveni strani, kjer se v svoji video predstavitvi celo ponaša svojimi koreninami in očetom, ki je bil kmet.

Naslednjič, ko boste odgovarjali na medijske ankete in morda ponovno podprli Janeza Potočnika kot odličnega politika, vedite, da ste s tem posredno podprli tudi politiko Bruslja, ki ne izbira sredstev in ji ni mar za žrtve.