Predsednik Pahor je pred časom nagovoril evropski parlament (http://www.europarl.europa.eu/ep-live/en/plenary/video?debate=1370944944651)  in se zavzel za tesnejše povezovanje Evropske unije, skupno evropsko vlado, evropsko centralno banko in novo evropsko ustavo. To naj bi pomenilo edino možno pot razvoja Evrope (oz. naše skupne domovine, kot jo je imenoval) in Slovenije.

Slovenci smo s tem postali pravi svetovni unikum: smo edini narod z demokratično izvoljenim predsednikom, ki za svojo domovino ne smatra svoje države, temveč neko drugo, širšo entiteto. Še več, to entiteto želi opremiti z vsemi atributi in organi samostojne države, kar seveda spodkopava ustavni red, po katerem je bil izvoljen in h branjenju katerega je prisegel. Nazadnje ko sem preveril, je namreč nemogoče, da bi bila samostojna in suverena država del neke druge samostojne in suverene države. Pahorjeve spremembe pomenijo preosnovanje EU v ZDE (Združene države Evrope) in s tem reduciranje Slovenije v zvezno državo oz. provinco, kar pomeni zanikanje slovenske suverenosti in samostojnosti, ter morda celo ogroža našo ozemeljsko celovitost. V kolikor je naše ozemlje del ozemlja neke večje entitete, ki upravlja z mejno in vso ostalo politiko, je namreč možno, da ta entiteta meje našega ozemlja zariše na novo ali ga celo proda (tako kot so recimo Rusi mimo domorodcev prodali Aljasko). Predsednik je to nasprotje skušal zaobiti z izjavo, da lahko Slovenija drži korak z razvitim svetom le kot del evropske povezave (sama tega naj ne bi bila zmožna), kar po njegovem pomeni, da je stapljanje Slovenija v ZDE dejansko obramba naše suverenosti in samobitnosti. Take besede lahko brez slabe vesti označimo za pošteno nategovanje logike. Če bi Slovenci v preteklosti prevzemali tako »premajhni za lastno ohranitev« miselnost, bi nas že zdavnaj iztrebili in Pahor ne bi imel naroda, ki bi mu predsedoval. Izkušnje iz Grčije, Irske, Portugalske tudi kažejo, da članstvo v EU prav nič ne omogoča vzdrževanja visoke tehnološke in življenjske ravni, prej nasprotno. In tudi če sprejmemo predsednikovo predpostavko, da Slovenija sama ni zmožna preživetja in obrambe svoje identitete; ali to avtomatsko pomeni, da nam to omogoča EU oz. ZDE. Seveda ne.

Posebej omembe vreden je Pahorjev poziv mladim, naj se zavzamejo za evropsko integracijo. Po njegovem je treba moji in mlajšim generacijam pojasniti, da je predaja moči odločanja in s tem suverenosti v roke evrokratov nujna za rešitev iz krize, ki se bo izvršila s tem, da EU postane primerljiva z ZDA, Brazilijo, Rusko federacijo in Kitajsko. Nazadnje ko sem preveril, je za vse te države značilen divji in neobrzdan razredni boj, splošno razširjena revščina, neučinkovit ali odsoten sistem socialnega skrbstva in zelo »sproščen« odnos do svobode govora, medijev, političnega delovanja itd. Ali ni nekoliko čudno, da si bivši predsednik Socialnih demokratov želi ZDE, primerljivo z zgoraj naštetim?

Naš predsednik si je pred predsedniško palačo dal postaviti častno stražo, da bi s tem spodbudil domoljubno zavest (človek se že vpraša, do katere domovine), hkrati pa z besedami izpodkopava vse, kar Slovenijo definira kot državo (da smo država samo po definiciji, ne pa tudi po dejstvih, ni treba pisati). S tem se paradoks še poglablja. Slovenski predsednik ima relativno malo pristojnosti: razglaša zakone in predlaga nekatere sodnike, ne da bi odločal o enih in drugih. No, če bo zakone pisal evropski parlament, jih slovenski predsednik ne bo rabil razglašati. Tudi sodnikov ne bo več predlagal, če bomo imeli skupno evropsko sodstvo. Nadaljnje predsednik postavlja in odstavlja veleposlanike, kar v Združenih državah Evrope ne bo več potrebno. Predsednik tudi razpisuje volitve v državni zbor in predlaga mandatarja, kar bo v ZDE ene, skupne vlade prav tako nepomembno. Predsedniku tako dobesedno zmanjka zadolžitev, kar pomeni, da Borut Pahor, implicitno, poziva k ukinitvi lastne funkcije.

Ostaja nam vprašanje, kaj naj s takim zagretim evrofilom storimo? Imeti evropskega idealista, ki poziva k spremembi svoje lastne države v evroprovinco na položaju predsednika te države je bizarno in zahteva hitro, odločno in učinkovito ukrepanje. Sam bi predlagal zanesljivi recept (ker se ljudje pač težko ločijo od vplivnih položajev) razrešitve z napredovanjem: Borut Pahor naj zamenja Hermanna Van Rompuya. S tem ubijemo tri muhe na en mah: Slovenci se rešimo časti edinega naroda s predsednikom s samoukinitvenimi težnjami; Evropa dobi vodjo, ki izgleda in govori boljše kot Van Rompuy, pa še Američani se bodo že po nekaj fototerminih rešili vseh zapornikov v Guantanamu.