Oblikovanje te ideje izhaja iz razmišljanja, ki je strnjeno v naslednjem vprašanju in citatu:

- Ali lahko družbena odgovornost in socialni čut kot splošna družbena lastnost obstajata le kot posledica trpljenja, agonije ali kot posledica višje razvite kulture?

- Citat JFK: »Ne vprašajte se, kaj lahko država stori za vas, temveč kaj lahko vi storite za svojo državo.«

Sistem sestavljajo 3 osnovne informacijske točke oziroma vozlišča; Kadrovska, Infrastrukturna ter Idejna informacijska banka. Prvi dve točki imata odprto bazo podatkov, za razliko od tretje, to je Idejna banka, kjer gre zaradi zaščite avtorstva le za delno odprto bazo. Skozi podrobno obrazložitev bo kmalu jasno tudi, zakaj.

Celoten sistem deluje na že preizkušenem modelu, ki se je v praksi izkazal za izjemno učinkovitega in katerega idejni soavtor sem tudi sam! V osnovi gre za logiko združevanja več informacijskih točk v eno, kar zagotavlja izredno učinkovit pregled informacij, ki so pogoj za hitro in pravilno odločanje oziroma delovanje. Namenjen je plemenitenju idej, znanja in obstoječega materialnega kapitala, katerega rezultat bi bil zagon gospodarstva, saj interaktivno informacijsko povezuje družbo in državo. Plemenitenje je vsekakor naša slaba točka, kar dokazuje že naš odnos do lesa! Smo preprosto nesposobni izkoristiti obstoječi potencial.

Sistem se lahko vzpostavi v izredno kratkem času na že obstoječi infrastrukturi. Pogoj je popolna apolitičnost! Namesto politike mora sistem vzdrževati oziroma povezovati strokovna inštitucija za gospodarski razvoj skupaj z IJS in univerzami. STROKOVNOST JE KLJUČNEGA POMENA!

        1. informacijska točka: KADROVSKA INFORMACIJSKA BANKA

Brezposelnost vztrajno narašča in kot kaže, se trend še nekaj časa ne bo ustavil. To dejstvo predstavlja enega izmed najhujših problemov, ki ga moramo nemudoma rešiti. Logično je, da se v krizi realno gospodarstvo krči oziroma »čisti«, prav tako tudi javni sektor, drugače bo preprosto propadlo še tisto, kar je ostalo živega oziroma zdravega. To nam pove, da moramo čimprej sprejeti dejstvo, da večina brezposelnih danes NE bo dobila zaposlitve v obstoječem javnem ali gospodarskem sektorju!

Praktično spoznanje, da se je potrebno pri reševanju problema od le-tega oddaljiti in se ga lotiti s popolnoma druge perspektive, prinaša  vedno nove ideje. Vsi gledamo na brezposelnost negativno, kot na hud problem, kar seveda tudi je. Zato ga za razliko od prej zdaj poglejmo s pozitivne perspektive. Glejmo na brezposelnost kot na kadrovski potencial, kot na množico znanja, ki ga lahko plemenitimo.

Kaj storiti: predlagam, da preoblikujemo del ZRSZ v aktivno Kadrovsko informacijsko banko – KIB.

- Gre za prostovoljno participacijo aktivnih brezposelnih ljudi, kar pomeni, da k sodelovanju povabimo vse brezposelne, ki so pripravljeni aktivno sodelovati. Tako dobimo aktivno in zdravo kadrovsko bazo.

- Prehod ne pomeni "prenos" števila in fiktivno zmanjševanje  brezposelnih – evidenca ostane centralna!

- Brezposelni se v tej informacijski banki evidentirajo kot znanje, ki ga nudijo, in se  tako tudi predstavijo. Ni imen, ni spola, ni osebnih podatkov – le kontaktna koda. Glavni podatek je znanje, poklic in sposobnosti. Tako država in predvsem aktivna družba skupaj z gospodarstvom dobita natančne informacije o kadrovskem potencialu in s tem pripomoreta k plemenitenju le-tega, posledica česar je zaposlitev in optimalna izraba kadrovskega potenciala.

- Menim, da je individualen pristop obravnave brezposelnih napaka, saj ponavadi realnost zahteva skupinsko delo. Zato potrebujemo skupinsko obravnavo, tvorjenje simulacij različnih projektov. Aktivno sodelovanje pri simulacijah je možno tudi preko spleta, zato so pomisleki o manjku primernih prostorov odveč. Tehnologija nam danes vse to omogoča na preprost način. Te simulacije so usmerjene glede na aktualne razvojne cilje, kot so: samooskrba, reciklaža, ekologija, turizem, visoka tehnologija, pomoč starejšim ...

Vsekakor govorimo o informacijsko odprtem javnem sistemu, iz katerega lahko črpamo izredno koristne pinpoint informacije o kadrovskem potencialu. V nadaljevanju se bom s primeri vrnil in še dodatno opisal funkcije, ki jih nudi KIB.

2. informacijska točka: INFRASTRUKTURNA INFORMACIJSKA BANKA

To je informacijsko vozlišče, ki služi oživljanju »mrtvega« oziroma neizkoriščenega materialno-prostorskega kapitala. Tudi v tem primeru gre za informacijsko odprt javen sistem. Enako kot pri prvi točki je poudarek na vzajemnem črpanju informacij na nivoju država–družba–civilne iniciative–gospodarstvo.  Na tem mestu bosta država in družba delili informacije o svojem neizkoriščenem kapitalu, ki je zaradi te lastnosti ta trenutek strošek ali je kakorkoli neizkoriščeno. Sem sodijo naslednji tipi informacij:

•       s strani države: informacije o celotni infrastrukturi, ki je v državni lasti in ni uporabljena  oziroma se le-ta NE izkorišča optimalno (zemljišča, stavbe, naprave ...);

•  s strani družbe: informacije o celotni infrastrukturi, ki je v zasebni lasti in ni uporabljena oziroma se le-ta NE izkorišča optimalno (zemljišča, stavbe, naprave ...). Poudarek je na prostovoljni participaciji lastnikov. Tu se lastnik odloči, ali je njegovo informiranje z namenom plemenitenja lastnega kapitala v celoti javno (konkretna lokacija, kontakt) ali pa delno skrito (samo osnovne lastnosti: velikost zemljišča, tip strojev ...).

V Sloveniji imamo nešteto lastnikov gozdov, ki se sploh ne zavedajo, kako svoj kapital oplemenititi. Mnogi med njimi v svoje gozdove še stopili niso! Izposoja kmetijskih in industrijskih strojev kot primer optimalne izrabe produkcijskih sredstev je pri nas znanstvena fantastika! Oddaja se izredno majhno število kmetij, čeprav je po drugi strani ogromno število zapuščenih, ki že desetletja izgubljajo svoj potencial. To veliko pove o naši miselnosti in le-to je potrebno čimprej spremeniti.

Primer: lastniki, ki lesnega kapitala ne znajo plemenititi, lahko uporabno biomaso vložijo kot osnovni kapital v startup podjetje, za katerega se kadrovski potencial kreira iz KIB. Možen prostor izrabimo iz baze neizkoriščene infrastrukture (INiB) in tako spletemo podjetje, ki plemeniti les v nasprotju s sedanjo zgrešeno prakso, ko namesto nas les plemenitijo drugi! Lastnik gozda lahko tako postane solastnik novega podjetja, oziroma so mu ponujene druge lastniške opcije, lahko pa svojo biomaso preprosto podari. Če sem malce ironičen: si predstavljate novico, da bi slovenska RKC kot opravičilo za nemoralno vedenje v primeru Mariborske nadškofije družbi brezplačno ponudila v uporabo svojo celotno biomaso, ki si jo lasti, seveda če je podprta z dobrim projektom? To bi bil vsekakor izreden miselni šok za celotno družbo!

 3. informacijska točka: IDEJNA INFORMACIJSKA BANKA

Je široko odprta platforma brez omejitev, ki v zameno za uspešno realizacijo ideje nudi tudi različne udeležbe pri deležu novo ustvarjene forme.

Če se postavimo v vlogo države, civilne iniciative, podjetja ali kreativnega posameznika, bi bilo idealno, če bi VSE informacije črpali iz ene točke, in to ne samo ideje posameznikov, ki bi preko oblik, kot so Startup, Kickstart ali Coworking radi postali podjetniki, temveč tudi vseh ostalih, drugače mislečih, saj lahko širok spekter zajame veliko večje število idej, informacij in znanj. Ne razumite me napak, Startupi in ostale oblike so genialna poteza, vendar imamo velik problem, ker so vse te ideje, informacije, ki nastajajo, preveč razpršene in zato nepregledne ter posledično slabo izkoriščene.

Želeli bi si pinpoint informacije; informacije, ki bodo imele direkten vpliv, želeli bi si idej tako aktivnega 15-letnika, kot 75-letnega upokojenega inovatorja. Pridobiti je potrebno ideje neposredno od ljudi, projekte, načrte, ki ležijo po predalih in še niso ugledali luči sveta, ideje ljudi, ki so na svojem področju strokovnjaki in nudijo rešitve iz svojega lastnega okolja.  Vse te ideje, informacije, predloge, želje združimo v eno točko in to je IDEJNA BANKA in nato le-te v sodelovanju s celotno družbo plemenitimo.

Enostaven primer: država prične z vzpodbujanjem ljudi k direktni participaciji. Ena izmed vzpodbud je, da vabi (tudi preko civilnih iniciativ) upokojene državljane, naj ji preko Idejne informacijske banke sporočijo, ali imajo potrebo po negi na domu in ali so zmožni, oziroma vsaj delno sposobni, to tudi kriti. Na podlagi zbranih informacij bi lahko ocenili, v kateri regiji bi lahko uspešno naredili startup socialnega podjetja, ki bi skrbelo za nego starejših. Kadrovski potencial črpamo iz KIB, v INiB pa poiščemo neizkoriščen objekt, ki bi ga lahko v ta namen oživili.

-Tu je izredno pomemben faktor MOTIVACIJA.

Propagando kot izredno močno manipulativno orodje moramo začeti izkoriščati sebi v prid. V veliko pomoč bi bili lahko vsi slovenski mediji, ki bi tako vzpodbujali čut za družbeno odgovornost. Nujen je pozitiven državno-družbeni PR, ki skupaj z  mediji pomaga prebuditi družbo in morda tudi menjati negativne miselne vzorce.

 Motivirajmo ljudi, da bodo sodelovali, in vse informacije, ki bi prihajale v eno točko, nato distribuirajmo vsem strokovnim inštitucijam za vzpodbujanje gospodarstva, in seveda tiste javnega značaja nazaj k družbi, civilnim iniciativam, gibanjem. Za nekoga je motiv družbena osveščenost, za drugega udeležba v deležu. Ljudje smo različni, kar pa ne pomeni, da nimamo potenciala!

Vzpostavimo dve vrsti motivacije:

-družbena odgovornost, solidarnost ...

-udeležba v deležu realiziranega projekta.

Sam vnos idej in informacij v to točko omogoča uporabniško enostavna aplikacija, ki že pri vnosu od avtorja zahteva opredelitev osnovnih značilnosti ideje, projekta, ki so nato v pomoč pri samem vsebinskem pregledu in praktičnem razporejanju (javno, zasebno, kmetijstvo, industrija, izposoja, projekt, predlog, ideja itd.). Vnos vseh osnovnih osebnih podatkov je obvezen, saj s tem zagotovimo odgovornost in resnost! Izredno pomembno!

Ker je celoten Sistem treh informacijskih točk  najlažje predstaviti s pomočjo primera, vam predstavljam ne samo primer, ki služi kot ilustracija za lažje  razumevanje, temveč tudi odlično ter zelo preprosto izvedljivo zamisel:

Ideja: Orodje za zmanjševanje odpada hrane v celotnem javnem sektorju

Vsi prehrambeni obrati imajo določen tedenski meni. Ponavadi nudijo izbiro od dveh do štirih menijev. Sem štejemo šole, zavode, javna podjetja itd. Vrtci so zaradi  specifike izključeni iz tega projekta. Na mestu za prevzem hrane namestimo zaslon na dotik, kjer je prikazan meni, ki bo serviran naslednji dan. Pozorno! Naslednji dan! Uporabnik ponavadi že ve, kaj iz dane izbire bo jedel. Ta informacija glavnemu kuharju omogoča, da izjemno natančno izve, koliko obrokov katerega menija bo potrebno pripraviti. Prepričan sem, da bi z odgovornim ravnanjem ljudi odmet hrane v obratih javnega sektorja znižali na minimum, kar ni nezanemarljiv strošek, poleg tega pa služi še kot model reševanja te problematike globalno!

Avtor ideje, informacije ali projekta se po lastni presoji odloči, ali bo le-ta javno dostopna oziroma javno dobro ali pa avtorsko zaščitena.

Sedaj se postavimo v vlogo države: V primeru, da je ideja dobra, ima država več možnosti: lahko začne startup, najde zadovoljiv kader iz Kadrovske banke (KiB) in primerno infrastrukturo iz INiB. V tem primeru lahko avtorju ideje ponudi delež v novonastalem podjetju ali pa le delež od prodaje orodja. Stvar dogovora. V primeru pa, da država ne najde možnosti za startup in se ji ideja vseeno zdi dobra ter bi jo želela uveljaviti v javnem sektorju, bo pripravila razpis. V tem razpisu bo država obvezala izbranega izvajalca, da bo določen del od prodaje orodja namenil avtorju ideje. Gre za vzajemno korist avtorja, izvajalca, države in na koncu tudi družbe.

Takšne in drugačne primere različnih kombinacij bi vam lahko našteval v nedogled. Vsekakor upam, da je bilo bistvo in logika orodja Sistem treh informacijskih točk jasno ponazorjeno.

Potencial oziroma nadgradnja, ki ga ponuja Idejna informacijska banka je  Borza znanja, o kateri sem že pisal v enem izmed člankov. Prav ta potencial izkazuje potrebo po varnosti podatkov, zato jo moramo avtorsko zaščititi. Če bi sistem funkcioniral, ker bi ga ljudje vzljubili in se zavedli njegove funkcije, bi se tu kmalu nabralo veliko presežnih idej (računalniških programov, modnih kreacij, arhitekturnih načrtov itd.), ki jih lahko ponujamo tudi tujim podjetjem in državam, saj bi z dobrimi rezultati postali nadvse privlačni za investitorje.

Sistem treh informacijskih točk ne pomeni le ogromne informacijske banke za državo, temveč na splošno za družbo, civilne iniciative, gibanja, ki lahko počasi prevzamejo pomembno vlogo tudi pri samem gospodarskemu razvoju. Njegova univerzalnost nediskriminatorno združuje celotno družbo in tako omogoča enotno delovanje ne glede na ideologijo, spol, religijo; še več, je sistem, ki je hkrati kapitalističen in socialističen ter v sebi nosi bistvo neposredne demokracije! Menim celo, da lahko družba s pomočjo tehnologije ustvari samokreativno univerzalen sistem, ki ni suženj ideologij, temveč se je zmožen konstantno regenerirati ter se tako uspešneje prilagajati danim razmeram in potrebam!