Rešitev, ki se ponuja je pravzaprav logična; če nekaj ne gre, pač ne gre. Slovenci imamo z osamosvajanjem praktične izkušnje. Čeprav še ni minilo niti četrt stoletja, moramo ponovno razmišljati o osamosvojitvi. A če smo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja natanko vedeli, od koga se moramo osamosvojiti oziroma ločiti, je tokratj zgodba malce bolj zapletena.

V Evropski uniji se večinoma počutimo relativno dobro; imamo odprte meje, kupujemo kjer želimo, brez večjih ovir delamo in študiramo v katerikoli državi članici EU; dobimo kar nekaj denarja za različne koristne (in tudi nekoristne) projekte itd. Prav tako številne inštitucije EU vsaj deloma nadzorujejo delovanje naše pravne države in nas “branijo” pred številnimi destruktivnimi ravnanji naših lastnih ekstremistov.

Na enem področju pa je Evropska unija povsem “padla na izpitu”, pri financah. S sprejetjem evra smo postali finančno in s tem tudi ekonomsko odvisna in nesuverena država. Evropske inštitucije nas ne samo prepuščajo na milost in nemilost finančnim “morskim psom” oziroma finančnim trgom, temveč nas s povsem zgrešenimi ukrepi še dodatno potiskajo v njihova neusmiljena “žrela”. 

Preostane nam samo, da se finančno osamosvojimo, da ponovno uvedemo lastno valuto in lastno ekonomsko politiko. Kar je seveda zelo težka poteza, vendar nič manj, kot odločitev o osamosvojitvi pred več kot dvemi desetletji.

Za začetek pa bi lahko prebivalstvo na novem plebiscitu lahko vprašali:

“Ali se strinjate, da Republika Slovenija izstopi iz evrskega območja in uvede lastno valuto ter lastno ekonomsko politiko, ki bo zavezana trajnostnemu razvoju in blaginji vseh prebivalcev Republike Slovenije.”

DA     NE

Nam sploh kaj drugega preostane. Lahko pa nemočno čakamo, da nas finančni morski psi preprosto požrejo.