Najmočnejši globalni finančni borzni indeksi v zadnjih tednih dosegajo rekordne višine. Dow Jones, Nasdaq in drugi najpomembnejši indeksi so že krepko presegli rekordne ravni iz predkriznega obdobja 2008. Ameriški finančni borzni indeks Dow Jones danes (20. 5. 2013) dosega preko 15.300 indeksnih točk, medtem ko je bil 9. oktobra 2007, tik pred izbruhom krize, na rekordni ravni 14.164 indeksnih točk, potem pa zdrsnil vse do 6.547 točk (9. marec 2009) in si le počasi pridobival vrednost (Wikipedia). Je torej krize konec?

Nikakor ne. Priče smo še enemu napihovanju borznega balona, katerega pok bo najverjetneje zelo zaostril že tako globoko finančno krizo.

Vzroki in posledice

Finančni borzni indeksi odražajo obseg trgovanja z različnimi finančnimi inštrumenti (delnice, obveznice, izvedeni finančni inštrumenti itd.) in hkrati odslikavajo (evforični) psihološki odziv vlagateljev na določene dogodke in pričakovanja.

Ključni vzrok zdajšnjega napihovanja borznega balona tiči v načinu reševanja globalne finančne krize. Večina centralnih bank je, da bi “pomagala” gospodarstvu, drastično znižala ključne obrestne mere (večinoma na manj kot 1 % ali celo 0 %), kar pomeni, da je denar izjemno poceni oziroma zastonj. Vendar do tega denarja prebivalci, podjetja in države ne morejo dostopati direktno, temveč preko komercialnih bank. A ti bankirji niso zainteresirani za posojanje prebivalstvu, državam in podjetjem, saj le ti ne prinašajo dovolj dobička oziroma so že tako in tako preveč “zapufani”. Dobički so drugje.

Bankirji in drugi finančniki s poceni denarjem rajši špekulirajo na borzah oziroma trgih vrednostnih papirjev, ki posledično dosegajo visoke rasti, njim pa prinašajo visoke dobičke. Višja je rast borznih indeksov, več špekulantov vstopa na borzne trge. Temu procesu se reče napihovanje borznega balona. (Ena od posledic tega procesa je padec cen energentov in različnih surovin, saj špekulanti iz blagovnih špekulativnih trgov (blagovnih borz) vstopajo na finančne borzne oziroma trge vrednostnih papirjev.)

Regulacija finančnega sistema - ne, hvala

A zgodovina je neusmiljena. Bolj, ko finančne borze rastejo, hujši so padci in posledice. Ekonomisti spet mižijo na obe očesi, politiki pa so prezaposleni z reševanjem proračunov, s pomočjo katerih so prej reševali skorajda propadle banke.

Namesto, da bi se osredotočili na regulacijo finančnega sistema, so politiki finančnikom popolnoma prepustili noro casino igro, ki se ji reče globalni finančni sistem. Ko se bo (ponovno) zlomil finančni borzni trg in ta se zagotovo bo, bodo posledice katastrofalne. Takrat države preprosto ne bodo imele možnosti, da bi (ponovno) reševale velike banke in druge finančne ustanove pred popolnim propadom.

Morda pa je to dobro. Morda bo potem v resnici prišla na dnevni red globalna preobrazba finančnega sistema. Lekcija mora biti res zelo huda, da bomo začeli spreminjati finančni sistem, ki predstavlja sam epicienter globalne gospodarske in družbene krize.

Ni vprašanje, ali se bo finančni sistem (ponovno) zlomil. Vprašanje je le: kdaj se bo zlomil?