Gospodarske razmere v Sloveniji se konstantno slabšajo. Posledicno je tudi denarja za zdravstveni sistem vedno manj. V preteklih letih smo bili prica obljubam vseh vlad, da bodo reformirale javno zdravstvo, kar pa se nikoli ni zgodilo. Tako se je celotno zdravstvo znašlo v gospodarski krizi še bolj ranljivo kot bi lahko bilo, ce bi se reforme res izvedle. Tudi sicer (brez gospodarske krize) bi javni zdravstveni sistem zašel v težave, kar pa bi se verjetno zgodilo le nekaj let kasneje.

Financna kriza je porinila na površje probleme, ki se jih vecina ljudi nekaj mesecev prej sploh ni zavedala. Še pred pol leta smo govorili o pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji, posledicno smo povecevali vpis na obe Medicinski fakulteti in odprli vrata tujim zdravnikom. Dobesedno cez noc smo ugotovili, da v zdravstvenem sistemu sploh nimamo zmožnosti, da bi zaposlili vse zdravnike po diplomi oziroma po koncani specializaciji. Kljub tem dejstvom je odziv odgovornih na nastale razmere premalo odlocen.

V hudi krizi bi pricakovali, da bi po eni strani vlada storila vse, da bi v zdravstvu cim manj zmanjševala denarna sredstva, po drugi strani pa vložila maksimalno energijo v cim bolj transparentno porabo denarja. Trenutno ZZZS zaradi financne krize zmanjšuje denar za zdravstvo. Logicno je, da bo to posledicno pomenilo podaljšanje cakalnih dob v vseh segmentih zdravstvenega sistema. Za enkrat, ne vlada, ne ZZZS nista odredila katerih storitev, zaradi manj denarja, ne bomo vec opravljali. Ta odgovornost je preložena na izvajalce.

Z reorganizacijo zavarovalništva bi vec denarja zavarovancev bilo na voljo v zdravstvenem sistemu. Številne vlade so na tem podrocju pripravljale zakonodajo, a se žal ni zgodilo prakticno nic. Na podrocju zavarovalništva ostajajo anomalije, ki so unikatne v EU.

Vlada nam razlaga o zmanjševanju stroškov dela, zelo malo ali celo nic pa ni govora o znižanju materialnih stroškov. Nic ni narejenega, da bi se izboljšalo vodenje bolnišnic. Vodstveni kadri so pogosto postavljeni po politicnem kljucu. Namesto kulture odgovornosti razvijamo pri vodenju zavodov kulturo izgovorov. Številna porocila Racunskega sodišca in celo nadzori, ki jih je odredilo MZZ, koncajo v predalih, brez najmanjšega truda, da bi se razmere izboljšale.

Do danes ne ta ne prejšnja vlada nista sprejeli nobenih ukrepov, da bi se denar v javnem zdravstvu porabljal bolj transparentno. Tako smo še vedno prica tudi sistemski korupciji v zdravstvu, za katero odgovorni pogosto tudi vedo, a ne storijo nicesar oziroma pri tem celo sodelujejo.

Vse to ima seveda tudi posledice na strokovnem delu, cesar se premalo zavedamo. V casu zniževanja sredstev za zdravstvo lahko pricakujemo, da se bo zelo upocasnil ali celo ustavil razvoj medicine v Sloveniji. V nekaj letih brez napredka se lahko znajdemo v težko popravljivi situaciji z velikim zaostankom za sodobno medicino. Vprašanje je, kaj se bo v takih razmerah zgodilo s terciarno medicino.

Edini proti krizni ukrep, ki ga ponujajo vlade, je zniževanje plac zaposlenih, tudi v zdravstvu. Po drugi strani pa zaposleni vsak dan gledajo kako netransparentno se porablja denar. Brez ukrepov proti temu lahko pricakujemo s strani zaposlenih, ob le zniževanju plac, apatijo, ki bo imela negativen vpliv na delo.

Koncno smo tu zaradi bolnikov, ki zaradi razpadanja javnega zdravstva nosijo posledice. Zavedamo se, da kar je dobro za bolnike, je dobro tudi za vse zaposlene v zdravstvu. Tudi zato smo trdno odloceni predlagati rešitve, ki bi ne samo omilile posledice gospodarske krize, ampak tudi pripomogle k izboljšanju delovanja in dvigu kvalitete zdravstvenega sistema.

Delovna skupina Iniciative zdravnikov
Ljubljana, 15.5.2013

www.iniciativa-zdravnikov.si