Pravzaprav si državljani Slovenije na nek način zaslužimo prihod tako imenovane trojke. Problemov očitno nismo (več) zmožni rešiti sami. Države pravzaprav ne spoštuje nihče več. Vsak ukrep, vsak poskus reševanja krize, vedno najprej napadejo ekonomski “strokovnjaki”, ki jim potem povsem nekritično sledijo vsi ostali - mediji, politiki, “javnost”.

Mnenja velike večine slovenskih ekonomistov bi morali preprosto ignorirati. Ljudje, ki so dolga leta aktivno sooblikovali destruktivno ekonomsko politiko (če kateri od teh strokovnjakov misli, da članek ali izjava v javnosti nista hkrati že (so)oblikovanje politik, potem mu res ni pomoči), ki je temeljni vzrok današnjih problemov, se preprosto nimajo pravice oglašati. Pa se. Povsem brezsramno.

Danes “pluvajo” po vsakem vladnem ekonomskem ukrepu, ki naj bi prikrajšal davkoplačevalce (ekonomisti se običajno ne ukvarjajo z blaginjo ljudi, ampak jih vedno “skrbi” za davkoplačevalce), pred leti pa so do nezavesti “pljuvali” po slehernem ukrepu reguliranja ekonomije, s katerimi zdajšnja kriza sploh ne bi bila tako drastična. Ukrepi, za katerimi so stali, so povzročili propad brezštevilnih podjetij. Tega ne bodo nikoli priznali.

Če bi imeli resne in odgovorne ekonomiste, bi danes predvsem opozarjali na destruktivno naravo samega globalnega finančnega sistema. Ljudem bi lahko povedali:

- da se država MORA zadolževati, saj sama nima svojega lastnega denarja;

- da se država MORA zadolževati, da lahko odplačuje visoke obresti, ki izhajajo iz zadolževanja samega in ne kot posledica neracionalne porabe države ali potratnega ter preobsežnega javnega sektorja;

- da je klestenje socialne države in vse višje obdavčenje državljanov, posledica zadolževanja države za “svoj” denar in da se dolgovi spiralno povečujejo ter jih, znotraj obstoječega globalnega finančnega sistema, nikoli ne bo mogoče odplačati;

- da je država (zaradi vsega naštetega) postala zgolj izvrševalka politik, ki nastajajo v centrih globalne finančne moči, katere orodje je tudi sama trojka;

Če bi imeli resne in odgovorne ekonomiste, bi ljudem lahko povedali, da je rešitve mogoče iskati v okviru:

- (ponovne) osamosvojitve finančne politike države, kar pomeni tudi kreacijo oziroma izdajanje lastnega denarja;

- oblikovanje javnega bančnega sistema, ki bi zagotavljal sredstva za prebivalstvo, podjetja in za javne izdatke;

- da bi morali zakonsko urediti lastništvo podjetij, ki bi bila v lasti državljanov in države, njihovi deleži pa se ne bi smeli prodajati na borzah.

Vendar vam ekonomisti tega ne bodo povedali, ker je iz udobnih in dobro plačanih kombiniranih profesorskih, svetovalnih in nadzornih položajev udobneje udrihati po vsakem ukrepu vlade, kot pa ljudem “naliti čistega vina”.