EU komisija na čelu z njenim šefom Barrosom in nekateri poslanci EU parlamenta še kar naprej vztrajno zatrjujejo, da je rešitev vsega hudega v “več Evrope”. Amen!

A vernikov je občutno vedno manj, saj postaja vse bolj transparentno, da je projekt »združena Evropa« zašel v slepo ulico in da je bil že v svojih temeljih zastavljen predvsem za prost pretok kapitala na globalnem trgu in ne za blaginjo ter dobrobit ljudi. Posledice zasledovanja te logike so vidne na veliki in še vedno naraščajoči brezposelnosti, ki preplavlja Evropo.

Sedaj, so mimo časi propagande “ideologije o svetli prihodnosti združene Evrope”, kjer naj bi bili vsi enakopravni in z enakimi možnostmi, ni več oprijemljivih izgovorov za politične elite, ki bi jih ubranili krivde. Dejstva in kruta realnost nazorno govorijo svoje, seveda povsem nasprotno od mantre federalizma v katerega nas želijo pahniti.

Anketa Evropske komisije razkriva velik padec zaupanja v EU; kaj pa drugega dodajamo mi, glede na vse politične prevare in mahinacije, ki dodobra posegajo tudi na področje našega vsakdana. V Španiji je nezaupanje v EU doseglo kar 72%, v primerjavi z 24% pred šestimi leti. V Italiji številka je 53%, v primerjavi z 28% zadnje je ankete. Na Poljskem je 42% vprašanih dejalo, da ne zaupajo v EU, v primerjavi s 18 odstotkov v letu 2007. V Nemčiji je nezaupanje v EU naraslo na kar 59 %, v primerjavi s 36%. Evropske sanje so se očitno kaj hitro razblinile in prepustile mesto nočni mori vsake članice - (sveti) Trojki.

Sveta trojica (ECB; oče, EU; sin, IMF; sveti duh) brez milosti grozi in s silo uveljavlja divjo liberalizacijo. Zgolj v Grčiji je trenutno naprodaj več kot 70.000 “kosov” med katerimi najdemo odseke neokrnjene narave, marine, zdravilišča, smučišča in cele otoke. Naprodaj je tudi preostala tretjina otoka Rodosa, ki je še v lasti države. Vse se razprodaja na dražbah na katerih ne manjka ruskih oligarhov, seveda so tam tudi Nemci in Francozi, pa katarski emir. V praksi to pomeni, da gre za prisilno razlastitev države. Še več, gre za razlastitev dela antične zgodovine in antične grške civilizacije, ki pomeni temelj Evrope ter od katere so se generacije učile kaj je demokracija, etika in kaj so principi dobrega vladanja. Seveda je Grčija le prva v seriji držav, ki jih bodo tako ali drugače izropali ne le materialnega, ampak tudi kulturno-zgodovinskega in naravnega bogastva. Za EU elito vse to ne pomeni nič, saj je zanje vrednost izkazana zgolj skozi denar; peklenski ustroj ustvarjanja dolga zgolj zato, da se ga vzdržuje, povečuje in s tem zasužnjuje celotne narode. Z dolgom se jih izsiljuje ter ponižuje in razlašča nacionalnega bogastva.

A vse večjemu številu državljank in državljanom se na srečo le odpirajo oči, ozaveščajo se o surovosti imperialne politike EU, ki je vodena najprej in predvsem za potrebe ter interese korporacij in kapitala. Referendumi o ključnih skupnih zadevah niso dopuščeni npr. glede Lizbonske pogodbe, da ne govorimo o nacionalnem poskusu spreminjanja referendumske zakonodaje, ki praktično pomeni tudi ukinitev samega referenduma. Na vseh nivojih se načrtno in sistematično oža polje demokratičnega odločanja in vpliva na politiko z jasnim namenom, da se moč koncentrira v najožjih krogih. Ljudstvu je kot orodje in hkrati orožje v tej navidezni EU demokraciji preostalo zgolj še podpisovanje peticij s katerimi lahko poskuša preprečiti najhujše. Pomislimo le na poskus privatizacije vode (še vedno ni predlog zavržen, ampak zgolj preloženo odločanje) ter uredba EU, ki pomeni izumrtje avtohtonih semen, pa Codex Alimentarius...

Danes je dan Evrope, a ni kaj praznovati, saj so nam EU institucije vse bolj oddaljene ali celo sovražne.