Vas zanima, zakaj nastavljam bombe? Vam bom povedal.

Tudi meni je grozno, ko po zraku letijo deli teles. Kri mi ledeni v žilah od krikov tistih, ki jim črevesje leze iz odprtega trebuha. Nikoli ne bom pozabil pogleda človeka, ki mi je izkrvavel na rokah. Pogled na otroka s pol glave, ki mu skušala mati druge pol pritrditi nazaj, ni smešen …

Zakaj zdaj vso to grozo povzročam vam, ki mi niste storili ničesar?

Da mi niste? A ne poganja vaših jeklenih konjičkov nafta s polj, kjer so moji predniki obdelovali zemljo? A v sosednjem plemenu ljudje in živali ne obolevajo in umirajo, ko pijejo vodo, s katero ni bilo nič narobe, dokler niste tam odprli rudnika? A ne kupujete soje od istega podjetja, ki je z goljufivimi pogodbami za nabavo semen, škropiv in gnojil zadolžilo cele vasi za več rodov vnaprej in jih zaradi neplačevanja drži v suženjstvu? …

A si upate reči, da tega niste vedeli? Morda ste spregledali ali preslišali, ker vas ni zanimalo. Ne morete pa reči, da teh podatkov niste imeli pred nosom, ko ste listali časopis, preklapljali postaje na TV, srfali po internetu ali poslušali koga, ki ga je zanimalo …

Tudi mi smo ljudje, nismo samo številke. Požar v indijski tovarni ožge kožo prav tako kot v vaši, in ta boli ravno tako kot vaša. Smrt mozambiškega otroka zaradi driske užalosti njegove starše ravno tako, kot vas užalosti smrt vašega otroka zaradi zdravniške napake …

Toda česa je kriv otrok, ki ga raznese naša bomba? Ista reč. Ta otrok si je zaželel (in dobil) žogo, ki jo je v tovarni na drugem koncu sveta skrpal njegov nepismen vrstnik. Preden mu je bomba odtrgala roke, je z njimi nenasitno nabijal igrice na napravi, v kateri so redke kovine iz rudnika, kjer delavci v povprečju delajo 15 let, preden od hlapov in prahu zbolijo in umrejo. Od vas je tudi izsilil nakup čevljev, kakršne nosijo njegovi vrstniki. Umetni podplati teh čevljev so iz naftnih derivatov. Zaradi (tudi njegovih) nenasitnih potreb po nafti se bijejo vojne, v begunskih taboriščih pa (tudi od vaših vojakov in humanitarcev) zlorabljene sirote hodijo naokoli bose …

Vi živite v demokraciji. Sami izbirate svoje vladarje. Lahko vplivate na to, kdo so in kaj počnejo. Mi ne moremo, kajti nam vladajo diktatorji, vojska in policija. In zakaj nam vladajo? Ker njihovo vladavino z vsemi možnimi sredstvi podpirajo vaši izvoljenci. Če si slučajno kdaj uspemo izvoliti boljše, jih pomagajo strmoglaviti. Najpogosteje niti ne moremo voliti, kot se spodobi, ker naše volitve kradejo tisti, ki imajo vaš denar. Če skušamo svoje diktatorje strmoglaviti, jim vaše vlade prodajo orožje, da se lahko zaščitijo. Če jih vendarle strmoglavimo, vaši izbranci pomagajo priti na oblast njihovim naslednikom. Ti jim v zahvalo dovolijo še naprej uničevati naše dežele, da se lahko vaše še naprej imenujejo 'razviti svet' …

Ugasnite ekran in odprite okno! Videli boste isto nebo, sonce in zvezde, kot jih vidimo tudi mi. Vdihnite zrak, ki smo ga mi izdihnili, ali obratno! V oblakih nad vami je voda iz naših potokov in pot z naših hrbtov, in obratno … Potem poglejte navzdol – stene svojega stanovanja v bloku, ki ni odporen ne na mraz, ne na vročino, ne na vlago, niti na zmerno tresenje tal! … Kar se dogaja nam, se z malo zamika dogaja tudi vam …

Ljudje, ki zelo hitro siromašijo nas, malo počasneje siromašijo vas. Toda ti ljudje so vaši ljudje. Ti ljudje ste tudi vi sami, z nenasitnim pohlepom po še več enakega, s strahom in odporom pred kakršnokoli spremembo, ki bi ogrozila vaše udobje in lagodje, ter z nepriznavanjem odgovornosti …

Zbudite se! Pokličite nazaj svoje vojake in strokovnjake, ki nas ustrahujejo in ponižujejo! Odnesite svojo kramo, ki jo uporabljate za pustošenje naše zemlje, in svinjarijo, ki pri tem ostaja za vami ali pa jo celo izvažate k nam! Premaknite se, ali pa vas bo premaknila kakšna detonacija! …

Ni mi žal ne vas, ne vaših otrok, ne vaših kužkov. Žal mi je svojih ljudi in svoje zemlje z izbrisano preteklostjo, uničeno sedanjostjo in brez prihodnosti. Zato vas bom budil, dokler se ne zbudite … ali pa se sploh več ne zbudite! …