Pa se res rešuje državo in njene državljane ali se ponovno na račun in na plečih državljanov rešuje banke? Vprašanje je seveda zgolj retorično, saj je odgovor vsakomur povsem jasen. Zato se še toliko bolj zdi noro, da pristajamo na takšno igro, ki neizogibno vodi le v našo pogubo in ne v boljšo prihodnost, svetlejše čase.

Vlada Alenke Bratušek zgolj nadaljuje delo vlade Janeza Janše; ista agenda,  malenkost drugačna retorika, enake prioritete. Ključna razlika je v bistvu samo ena in sicer, nova vlada si je kot prioriteto zadala »umiritev političnih strasti« (karkoli že to lahko pomeni), za prejšnjo pa se je nasprotno zdelo, da je dobesedno z določenim namenom podžigala strasti.

Strasti pri ljudeh so se res umirile, kot bi se karkoli dejansko spremenilo, čeprav je evidentno, da se ni nič in se tudi ne bo. Množica protestnikov se je razkropila, ljudstvo je ponovno zajela apatija in malodušje. Kako hitro se nas lahko prinese okrog in zmanipulira, da verjamemo,  da je to isto ponujeno nam, prej ostro zavračano in osovraženo, sedaj kar sprejemljivo, nujno potrebno in celo edino legitimno možno reševanje države v teh kritičnih razmerah.

Toliko obtoževanj, očitkov in ostrih besed na račun tega, kako ne gre početi, kar si je Janševa vlada začrtala predvsem glede slabe banke in holdinga, sedaj pa vsi kot prestrašeni šolarčki (tisti še iz “naše generacije”, saj se ti danes več nikogar ne bojijo), v prvem razredu nadaljujejo isto vajo z namenom, da jo posvojijo in utrdijo v spomin.  Pri tem se močno naprezajo, da ne bi naredili napake in povzročili razočaranje gospodarjev. Zato njihove besede praviloma zvenijo tako prazne, kot puhlice. Konsolidacija javnih financ, privatizacija, sanacije bank, fiskalno pravilo... Toliko hrupa za nič?

Kaj vam to pove? Da je vse že vnaprej določeno in predvideno, da plenilska igra teče ne glede na to, kdo so določeni kot “glavni igralci” in kdo so statisti, važno je le, da se kapital pretaka in steka v prave roke. “Vemo, kaj moramo storiti. In bomo.” Odločne besede premierke Alenke Bratušek, ko je bila gostja oddaje Quest Means Business na ameriškem CNN-u. Temu nastopu so sledili številni komentarji ali smo uspeli prepričati in pomiriti mednarodni trg, vodilne EU politike in odgnati špekulante, ki kot krokarji čakajo na svoj trenutek. Nihče pa se dejansko ne vpraša glede strukture in logike, ki ji tako slepo in neproblematično sledimo izvajati. Kam bo in v kaj bo to pripeljalo državljanke in državljane?

Naši politiki niti približno niso suvereni, ne vedo kaj počno in tudi pravzaprav ne vedo, za koga to počno. Izvajajo le navodila, ki so zaukazana s strani voditeljev EU, le-ti pa so tudi sami marionete v rokah finančnih elit. Že zdavnaj nismo več suverena država, saj smo z vstopom v EU, v evro območje in podpisom Lizbonske pogodbe, pa seveda z vstopom v NATO pristali na odvzem suverenosti in avtonomnosti. Razprodali so nas na “Akciji!” pod krinko propagande, da gremo v svetlo prihodnost, v klub najbolj razvitih in perspektivnih. Zato je v končni fazi prav vseeno kdo je izvajalec farse, kdo je na vladi in v parlamentu, saj se vsi po vrsti izkazujejo za bebave hlapce s prodano dušo in opranimi možgani.

Ste res pričakovali kaj drugega? Vsi vemo, da je kapitalizem kot sistem že sam po sebi poguben, uničujoč, da sistematično proizvaja revščino in razslojenost, da vzdržuje sistem suženjstva in odvisnosti… a kljub vsemu, da teh dejstev ne zanikajo več niti najbolj goreči fundamentalisti te religije, se iluzija in množična prevara ne razblini. Sedaj nam celo ponujajo preventivno posojilo. Si predstavljate! Še malo se moramo zadolžiti, da bomo povsem hlapci v rokah posojilodajalcev; na delu je logika ekonomskih morilcev.