Ko agent Interpola Louis Salinger (ki ga igra Clive Owen) in pomočnica tožilca iz New Yorka Eleanor Whitman (Naomi Wats) v filmu The International (Mednarodna prevara, 2009) raziskujeta sumljive posle banke IBBC, neformalno zaslišita tudi italijanskega proizvajalca orožja Umberta Calvinija (Luca Barbaresci). Le-ta jima pove nekaj, kar nikakor ne pričakujeta. Bankirje v resnici sploh ne zanimajo konkretni posli, edino kar je za njih pomembno je nadzor. Calvini preiskovalcema pove naslednje: »Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse«.

Stavek je izjemno pomemben, kajti ne gre samo za logiko delovanja finančnega sistema, dolgovi so dejansko mehanizem vladanja družbi 21. stoletja. V fevdalnem sistemu (in prejšnjih sistemih) je bilo za obvadovanje množic dovolj nekaj biričev in valpetov ter strah pred onostranskimi silami. V zadnjih dvesto letih je bilo ljudem mogoče vladati z ideologijami in represivnim aparatom države. Danes pa so ključno sredstvo nadzora množic (in tudi celotnih držav) dolgovi. (Zraven sicer lahko prištejemo še medije, ki proizvajajo brezkončno količino “zabavnih” in “informativnih” vsebin (tako imenovani infotainment) z namenom, da ljudje ne bi preveč razmišljali o sami naravi sodobne oblasti.)

Kdor misli, da “gospodarji dolga” oziroma veliki globalni bankirji želijo, da jim države, manjše banke, podjetja in posamezniki dolgove vrnejo, se ne more bolj motiti. Če bi jim dolgove vrnili, bi ljudje lahko živeli v blaginji, si izborili človekove in okoljske pravice; presežno vrednost, ki je rezultat njihovega dela, pa bi namenjali za skupno dobro. Globalne elite pa bi izgubile moč, nadzor in bogastvo.

Dolžniški finančni sistem takorekoč avtomatsko oziroma legalno preusmerja sleherno presežno vrednost h globalni eliti, celo več kot samo presežno vrednost, ljudje si morajo dobesedno trgati od ust, da se neodplačljivi dolgovi odplačujejo - bistvo je ravno v tem, da se dolgovi “večno” odplačujejo, kar pomeni večno odvisnost, ponižnost in odrekanje večine prebivalcev planeta.

Kar se zdaj dogaja v Evropi, so globalni bankirji že pred desetletji uvedli v večini afriških držav. Začeli so s pretvorbo kolonialnih dolgov v dolg novih, “svobodnih” afriških držav in nadaljevali s pomočjo v obliki visoko-obrestnih kreditov, ki so se z leti spremenili v neodplačljive gmote. Tako se ta kontinent nikakor ne more izkopati iz začaranega kroga revščine, lakote in bolezni, čeprav je Afrika izjemno bogata z naravnimi viri - nafto, zlatom, diamanti, koltranom itd.

Kasneje so globalni bankirji dolžniški sistem vsilili Južni Ameriki, a se je ta celina z izjemno uspešnimi in pogumnimi voditelji (Chavez, da Silva) uspela znebiti dolgov in prepovedala vstop “strokovnjakom” za mednarodno pomoč (iz Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke) na svoja ozemlja. Zdaj so se bankirji lotili Evrope. Zaenkrat jim gre več kot dobro.

Če verjamete, da bomo s privatizacijo, zniževanjem plač in prodajo podjetij ter naravnih bogastev pokrili dolgove, potem ste skrajno naivni. Dolgov preprosto ne moremo odplačati, niti v milijon letih ne. Edino kar lahko storimo je, da zavrnemo njihovo igro. Zaenkrat smo daleč od tega, prav danes so poslanci z “zgodovinsko podporo” potrdili novega guvernerja Banke Slovenije, ki prihaja iz - Mednarodnega denarnega sklada (ustanove, ki predstavlja eno tretjino zloglasne troike). Torej jastreb, ne jazbec.

Dolg je oblast.