“Ena od pomembnejših vlog, ki Državni svet postavlja med vidne institucije v državi, je njegova povezanost s civilno družbo.” (Spletna stran Državnega sveta RS)

V zadnjih mesecih smo prebivalke in prebivalci Slovenije jasno izrazili nezadovoljstvo in odrekli podporo političnim predstavnikom, ki sedijo v parlamentu in o skupnih zadevah odločajo v našem imenu. Na štirih vseslovenskih ljudskih vstajah in na številnih drugih protestih smo jasno izrekli nezaupnico obstoječemu političnemu sistemu, korupciji in tudi vsem politikom na položajih. Zahtevali smo volitve in vpeljavo neposredne demokracije. Kljub temu, da imamo v Ustavi zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, se to v praksi tepta in ostaja zgolj mrtva črka na papirju.

Nova koalicija, ki se je brez volitev oblikovala po izglasovani nezaupnici prejšnji vladi, se je v skupnem dogovoru zavzela tudi za dialog s civilno družbo. Kako si ta dialog predstavljajo oblastne strukture, smo izvedeli pred kratkim. V prihodnjih dneh Državni zbor vabi na pogovor glede ustavnih institutov, ki se nanašajo na neposredno demokracijo, Državni svet pa organizira posvet o ustavi, volilnem sistemu in uresničevanju neposredne demokracije. Vendar opozarjamo, da obe instituciji k dialogu ne vabita zainteresirane javnosti, ampak zgolj in izključno nekatere posameznike, ki naj bi po nekem nejasnem in netransparentnem ključu zastopali civilno družbo.

Državni svet ima na svoji spletni strani sicer zapisano, da “s številnimi javnimi posveti omogoča civilni družbi in jo spodbuja, da se aktivno vključuje v procese soodločanja o zadevah javnega pomena [...] in organizira številne posvete, javne tribune in okrogle mize, kjer sodelujejo predstavniki različnih organizacij, društev in strokovne sfere ter s svojimi prispevki bogatijo in razvijajo različne družbene in gospodarske podsisteme.” Zgodovina posvetov in okroglih miz na spletni strani Državnega sveta pa ne pokaže niti enega samega vpisa! Kar zgovorno priča o nepripravljenosti na dialog.

Javnega interesa ne morejo zagovarjati zgolj nekateri posamezniki, ampak širša družba in, glede na pretekle dogodke, tudi protestniki. Neposredna demokracija je mogoča zgolj v odprti družbi, kjer imajo ljudje dostop do vseh informacij, na podlagi katerih se potem odločajo o skupnih zadevah, ki pa ne smejo posegati v človekove pravice in pravice manjšin.

V Mreži za neposredno demokracijo zato obsojamo tako arbitrarno delovanje in poudarjamo, da je izključevanje zainteresirane javnosti v popolnem nasprotju z načeli demokracije. Tako ravnanje kaže na nadaljevanje samovolje oblastnikov in na zlorabo civilne družbe za upravičevanje lastnih interesov. Poleg tega je vsakršno spreminjanje Ustave brez mandata ljudstva povsem nesprejemljivo.

Predlagamo, da se dialog s civilno družbo vzpostavi tako, da se celotno javnost vnaprej obvesti o predvidenih pogovorih in jo pozove, da predlaga svoje predstavnike v javni razpravi. Medijem in vsem zainteresiranim pa se mora omogoči prisostvovanje na pogovorih, ki so odprti za javnost. Dialog s civilno družbo lahko poteka le popolnoma odkrito in neomejujoče, sicer je to le pravljica za lahko noč.

Poslano:
- mediji
- Državni svet RS
- Državni zbor RS
- mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade
- dr. Zoran Božič, državni svetnik
- Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS
- Tamara Vonta, državna sekretarka


Mreža za neposredno demokracijo