Danes zvečer je zaprisegla nova vlada pod vodstvom Alenke Bratušek, ki naj bi državo popeljala iz politične in gospodarske krize. Tik pred prisego se je pred parlamentom zbrala skupina vstajnikov in glasno skandirala "Oblast ljudem, ne pa strankam", "Nihče nas ne predstavlja" in “Ne diskriminiramo, vsi ste gotovi”. Skupina je opravila protestni obhod parlamenta in se vrnila na Trg republike, kjer si je v protest poslancem, stari in novi vladi, neoliberalnemu sistemu in korupciji, nadela maske zombijev in jih nato zažgala. Ob zaključku protesta je policija legitimirala dve protestnici, ki sta obešali maske zombijev na količke ograje. Nekaj pa jih je z maskami nemo pričakalo poslance, ki so odhajali iz parlamenta. Spontani shod je sporočilo novi vladi, da vstajniki s protesti ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo globljih strukturnih političnih in ekonomskih sprememb, ki bodo osnova za enake možnosti vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije in ne le predstavnikov obstoječe politične oligarhije in njihovih gospodarjev.

V parlamentu še vedno ostaja večina poslancev, vključno z novo predsednico vlade, ki niso obsodili korupcije, ampak so jo z izglasovanjem strankarske zaupnice celo podprli. Ob januarskem zaključnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila večkratne kršitve pri obeh takratnih predsednikih največjih parlamentarnih strank, so izrekli polno podporo svojima predsednikoma Janezu Janši in Zoranu Jankoviću. Čeprav je bianco odstopna izjava Zorana Jankovića dobila današnji datum in od danes naprej ni več predsednik stranke, še vedno ostaja župan prestolnice, z možnostjo ponovnega kandidiranja na naslednjih volitvah za predsednika stranke. Oba omenjena bi morala takoj po objavi obremenjujočega poročila odstopiti iz vseh javnih položajev. Tako pa eden razmišlja o zaposlitvi kot predsednik stranke, drugi pa ostaja župan. Poslancem, ki podpirajo take odločitve ne moremo zaupati, da bodo delali v korist prebivalstva, temveč bodo nadaljevali z deljenjem političnih obljub in ‘sladkorčkov’ posameznim interesnim skupinam ter tako nadaljevali obstoječo prakso lastnega okoriščanja in ustrežljivosti plenilskemu kapitalu.

Nova vlada v svojem koalicijskem dogovoru ni upoštevala zahtev vstajnikov in uvaja nekatere zgolj kozmetične popravke. Dialog s civilno družbo, za katero naj bi bil odgovoren državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, še ne omogoča neposrednega vpliva državljanov na odločitve o ekonomskih in političnih prioritetah. Prav nasprotno! Vladni predlog za sekretarja nakazuje željo, da se vsebina javnega diskurza podredi obliki, ki skozi birokratske mehanizme omeji komunikacijo s civilno družbo.

Nova koalicija se je sicer zavzela za spremembo ustave glede referenduma, ampak ne z upoštevanjem volje volivcev, temveč v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank. Nova zakonodaja bo možnosti za razpis referenduma, kot edinega inštituta neposredne demokracije, ki ga ta trenutek imamo, močno omejila.

Novi ekonomski program nadaljuje z neoliberalno politiko in se zavezuje k poskusu prodaje vsaj ene večje gospodarske družbe. Program ne predvideva izboljšanja socialnega položaja najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Namesto da bi reševal socialno stisko ljudi, rešuje kapital. V veljavi ostaja zakonodaja, ki zmanjšuje socialne prejemke, povečuje davke tistim z najnižjimi prihodki in uvaja davčne olajšave bogatim.

V veljavi ostaja Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki upokojencem niža pokojnine in samozaposlenim onemogoča opravljanje dejavnosti. Civilna družba bo budno spremljala poteze nove vlade v okviru zaveze o široko dostopnem, kakovostnem javnem zdravstvu, ki naj bi temeljilo na solidarnosti in pravičnosti.

V Mreži za neposredno demokracijo ostajajmo pri zahtevah, ki bodo omogočile dostojno in človeka vredno življenje vseh prebivalk in prebivalcev:

1. volitve,
2. konec neoliberalnih reform in revizija sprejetih zakonov v preteklem letu,
3. zaščita javnega in skupnega dobrega (javno šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo, strateška javna podjetja),
4. revizija vseh kreditnih pogodb, ki so se sklepale v imenu prebivalcev RS, revizija privatizacije, pregon gospodarskega kriminala in dejanska enakost pred zakonom,
5. zaščita naravnih virov, v prvi vrsti vode, obdelovalnih zemljišč in semenskih vrst,
6. uvedba instrumentov neposredne demokracije od ljudske nezaupnice do participativnega proračuna, ki bodo omogočali soodločanje ljudi ter nadzor nad izvajalci javnih funkcij,
7. razvoj solidarne ekonomije, ki bo na prvo mesto postavila ljudi in ne dobiček (univerzalni temeljni dohodek ob ohranitvi in razširitvi vseh javnih socialnovarstvenih servisov, kooperative, zadruge, socialna podjetja, solastništvo in soupravljanje podjetij),
8. razvoj sonaravne ekonomije, ki bo upoštevala omejitve okolja (prehranska samooskrba, obnovljivi viri energije, energetska sanacija stavb, les kot strateški vir, razvoj javnega transporta).

Pretekle politične odločitve in ukrepi so v zadnjih mesecih na slovenske ulice pognale na tisoče nezadovoljnih protestnikov. Obsojamo policijsko nasilje nad protestniki in kriminalizacijo vstaje ter vstajnikov in zahtevamo spoštovanje Ustave, ki nam omogoča svobodno izražanje misli, govora in javnega nastopanja ter zagotavlja pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.

S protesti in angažiranjem civilne družbe v iskanju rešitev bomo nadaljevali, dokler ne dosežemo konkretnih sprememb. Ni se končalo, šele začelo se je!

Mreža za neposredno demokracijo

Ljubljana, 20. 3. 2013

---

Fotografije s protesta (foto: Bojan Stepančič)

--

Mreža za neposredno demokracijo

aktivnidrzavljan.si@gmail.com