Ker se je na našo pobudo za preobrazbo NLB v Javno banko Slovenije zvrstilo kar nekaj odzivov, je potrebno nanizati še nekaj dejstev oziroma podrobneje osvetliti idejo.

Kakšne so prednosti javne banke pred (zdajšnjim) državnim lastništvom?

Če lastnina banke preide “v roke” državljanov, se prekine neposreden vpliv vsakokratnih političnih oblastnikov, ki sebe vidijo kot lastnike, ne pa kot upravljalce v imenu svojih državljanov. Vsaka vlada skuša po “svoji podobi” ukrojiti politiko banke, namesto, da bi z njo upravljala kot dober gospodar.

Javna banka bi tako ostala v državni lasti, a ne v “lasti” politikov, temveč v rokah njihovih pravih lastnikov - državljanov. Javno lastništvo državljanov prav tako “reši” banko pred neprestanimi špekulacijami o prodaji banke privatnim lastnikom, za katere nikoli ne moremo vedeti, kakšni interesi jih vodijo (razen seveda že znanih  interesov po čim višjem dobičku).

Ali že obstajajo javne banke?

Da in to celo v ZDA, kjer že od leta 1919 deluje izjemno uspešna javna banka Severne Dakote (Bank of North Dakota). Obstajajo še druge javne banke (Public bank) ter inštitut za javno bančništvo (Public Banking Institute). Torej?

Kaj pa dolgovi banke?

Kako bi javna banka v lasti državljanov uspešno poslovala, če pa naj bi imela že v izhodišču visoke dolgove? A kakšni so danes sploh ti dolgovi? Tu nas bančni strokovnjaki takoj “najdejo”. Civilna družba si lahko pomaga samo s podatki, ki nam jih posredujejo bančniki sami ali njihovi nadzorniki, ki prihajajo iz privatnih firm in za katere vemo, kako “uspešno” so v preteklosti nadzirali banke in jim podeljevali najboljše ocene celo tik pred propadom. Vemo, da ima NLB visoke dolgove, predvsem zaradi znamenitih tajkunskih zgodb, kakšni pa so, pa ne vemo, ker nam tega nihče pošteno ne pove.

Eno od rešitev problema dolgov so nam sugerirali kar politiki sami in sicer z ustanovitvijo slabe banke. Da bi javna banka lahko pošteno in pregledno poslovala, bo potrebno dolgove, ki so nastali v okviru tako imenovanih tajkunskih prevzemov in drugih sumljivih ter “prijateljskih” poslov prenesti na tako imenovano slabo banko. A ne tako, kot zdaj hočejo storiti politiki.

Tudi v tej slabi banki mora imeti civilna družba svoj prostor in možnost nadzora ter soodločanja, saj moramo ravno državljani te dolgove neprestano odplačevati (tako pa nam samo vsake toliko izstavijo milijonski “račun”, ki ga sploh ne razumemo). Te probleme je potrebno reševati ločeno od poslovanja javne banke. V okviru slabe banke bo potrebno z vsem pravnimi sredstvi poiskati vsaj del ogromnih vsot denarja, ki so se “izgubili” v davčnih oazah ali na “neznanih” računih in jih “pripeljati” nazaj v državo. Odgovorni pa morajo za svoja dejanja kazensko odgovarjati.

Tudi ob osamosvojitvi Slovenije je NLB že izvedla podobno operacijo, saj je ustanovila novo banko (NLB), staro LB in njene dolgove pa je reševala ločeno (problema varčevalcev iz nekdanjih republik pa še do danes ni rešila). Torej, dolgovi so problem, a ta problem je vsekakor rešljiv.

Ustanovitev javne banke je dejansko nujno potrebna, saj gre pri tem dejansko za nadzor civilne družbe nad finančnim sektorjem, ki je ključnega pomena za celotni ekonomski družbeni podsistem in preko njega za družbo kot celoto. Kaj nam pomaga demokracija v politiki, celo v podjetjih, če pa so finančne ustanove nedosegljive trdnjave, za katere debelimi zidovi se dogajajo skrivne “rabote”, ki pa imajo izjemen vpliv na naša življenja.

Vabimo vse posameznike in skupine, da se nam pridružijo v tej pobudi.

info@sem-si.si