Vstaja prebivalk in prebivalcev Slovenije se nadaljuje. Ob koncu prejšnjega leta so Mariborčani k odstopu prisilili župana Franca Kanglerja, h koncu smo pripeljali tudi vladavino najslabšega predsednika vlade v kratkotrajni zgodovini države - Janeza Janše. S tem sta izpolnjeni prvi dve zahtevi vstajnikov, vendar smo še daleč od uresničitve vsebinskih zahtev.

Novo nastajajoča vlada pod mandatarko Alenko Bratušek – v kateri naj bi sodelovali tudi dve stranki dosedanje vlade, ki sta brez zadržkov podpirali najbolj brutalne neoliberalne reforme – ne prinaša resničnih sprememb v političnem in ekonomskem sistemu Republike Slovenije. Nasprotno, tudi nova vlada bo del istega problema, ki ga izpostavljajo protesti. Odsotnost politične kulture ter vizije gospodarske politike za dobrobit vseh ni pot do resničnih sprememb. Prav tako tja ne vodi zatiskanje oči ter sprenevedanja o korupciji in nepotizmu. Nenazadnje se je kar 60% poslancev obstoječega parlamenta s podporo svojima strankarskima voditeljema izreklo proti ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije. Tudi nova mandatarka, iz največje parlamentarne stranke PS, ni z ničemer obsodila ravnanja “zamrznjenega” predsednika svoje stranke. Na podlagi tega lahko zaključimo, da vstaja še zdaleč ni končana, ampak se je šele dobro začela.

V luči povedanega, izražamo razočaranje nad potezo Društva slovenskih pisateljev in združenja KOKS, ki sta povsem nekritično izrazila pripravljenost za sodelovanje pri snovanju prehodne vlade in predlagala novega kulturnega ministra. Ponovna uvedba samostojnega ministrstva za kulturo je vsekakor pomemben dosežek in ugoditev še eni v vrsti protestniških zahtev. Zavedamo se tudi, da je prehodna vlada na poti do predčasnih volitev nujna, vendar ji nobeno gibanje, ki je sodelovalo v vseslovenski vstaji, ne bi smelo ponujati polne legitimnosti. Vstaja ni bila le upor proti Janezu Janši ali protest zoper ukinitev ministrstva za kulturo RS, pač pa je nastala kot revolt proti socialno-ekonomskemu položaju utemeljenem na korupciji. S ponudbo so v DSP in KOKS nasedli na populistično potezo nastajajoče koalicije, ki naj bi bila odprta za sodelovanje s protestniškim gibanjem, čeprav je vsem jasno, da bo dejanski vpliv ljudi na oblikovanje politike neznaten.

V Mreži za neposredno demokracijo menimo, da sodelovanje s tem parlamentom nedvomno in jasno izkazuje podporo korupciji namesto, da bi jo problematiziralo. Izgovori, da gre pri tem za manjše zlo ne vzdržijo. Vlada Janeza Janše je zgodovina, a zahteve ostajajo enake: neposredna demokracija, ki omogoča nadzor in sodločanje prebivalcev v političnem in ekonomskem sistemu, pravna in socialna država, etično delovanje politikov, javnih funkcionarjev, državnih uslužbencev in vodstev podjetij za skupno dobro vseh prebivalk in prebivalcev ter sonaravni razvoj družbe v skladu z ekosistemskimi zmožnostmi Slovenije.

Aktivni Državljan