Manifest zaposlenih v Luki Koper kot odgovor na dogajanje v politični sferi in vplive politike na delovanje družbe.

Zaposleni v Luki Koper smo absolutno proti prodaji Luke Koper in zaposlovanju neodgovornih predstavnikov države v upravo družbe.

Zato argumentirano podajamo svoje stališče in od vas pričakujemo, da boste o tem razpravljali tudi v okviru poslanske skupine in 51% lastniškega deleža v Luki Koper država ne bo prodala.

NAŠE PODJETJE:

1. povečuje prihodke, ki jih ustvarja na tujem trgu,
2. državi plačuje koncesnino (4,5 mio €)*, davke (1,1 mio €)*, prispevke in druga povračila (4,7 mio €)*,
3. pospešeno odplačuje kredite (finančne obveznosti so leta 2009 znašale 235 mio €, le dve leti kasneje pa še 206 mio €*),
4. zagotavlja likvidnost (denarna sredstva) v regiji,
5. ne potrebuje subvencij, dokapitalizacij in drugih pomoči države,
6. še več: vse investicije v pristaniško infrastrukturo kljub koncesijskemu razmerju od začetka svojega obstoja financira naše podjetje samo,
7. zaposluje 1.000 ljudi v skupini,
8. omogoča Še dodatnih 4.000 delovnih mest, vezanih na pristaniško delo (železnice, avtoprevozniki, agenti, špediterji, kontrolne hiše, carina, zunanja storitvena podjetja, ipd.),
9. je zadnji trdni steber regijskega gospodarskega okolja,
10. vlaga v svoje naravno in družbeno okolje ter izboljšuje kvaliteto življenja v regiji (1,2 mio€)*,
    1. predstavlja tradicijo in ponos zaposlenih in njihovih družin, regije in države.

•podatek navajamo za leto 2011, za 2012 še ni revidiranega poročila

ZATO NE POTREBUJEMO IN NE ŽELIMO:

1. neukih predstavnikov v nadzornem svetu in upravi, ki nimajo izkušenj s pristaniškim delom, vodenjem 1.000-glavega kolektiva in poznavanjem razmer na svetovnem trgu,
2. zaposlovanja po politični pripadnosti in političnega kadrovanja,
3. ljudi brez vizije in motivacije za dolgoročni razvoj podjetja,
4. finančnega izčrpavanja podjetja in polnjenja zasebnih žepov,
5. izplačevanja visokih odpravnin in odškodnin kadrom, ki jih v top managementu družbe menjavajo prav vse politične opcije,
6. nepremišljenih in za podjetje škodljivih investicijskih projektov,
7. tujcev, ki jim ni mar za tradicijo edinega slovenskega pristanišča, naše vrednote in kvalitetno delo, ki ga opravljamo,
8. novih lastnikov, ki jim je edini cilj povečevanje dobička, socialna varnost zaposlenih in dobrobit širšega družbenega in naravnega okolja pa zanje nimajo vrednosti.

OD DRŽAVE KONČNO PRIČAKUJEMO:

... 1..... da nas pusti delati,...............................

1. da se začne obnašati kot dober gospodar, ki podjetje dobi le v upravljanje, ne pa v trajno in absolutno last,
2. nam dovoli ohranjati zdrave delovne pogoje tudi za naše zanamce,
3. da nameni sredstva za nujne investicije, katerih pomanjkanje že zavira naše tekoče delo,
4. da zagotovi rast podjetja skladno z Državnim prostorskim načrtom za razvoj slovenskega tovornega pristanišča, ki ga je Vlada RS sprejela že poleti 2011,
5. da neha le obljubljati in pisati elaborate, temveč stopi v akcijo za izgradnjo 2. tira, novega tovornega vhoda in kamionskega terminala, pospeši pridobivanje ustreznih dovoljenj za poglabljanje prvega bazena in ostalo,
6. da transparentno izvaja javna naročila, kar preprečuje prijateljsko kupčkanje.

Še pred nekaj leti so politiki trdili, da je edino slovensko pristanišče strateškega pomena za našo državo. Danes nas ti isti politiki dajejo na seznam podjetij, v katerih želijo prodati večinski delež in ohraniti le minimalen delež lastništva, ki se lahko ob soglasju poslancev še zmanjša pod 25% + 1 delnico. To bi pomenilo, da lahko interese slovenskega naroda in slovenskega gospodarstva na skupščini preglasijo tisti, ki luko vidijo zgolj kot vstopno-izstopno točko za tovor in poslovno priložnost z bajnimi možnostmi za nadaljnji razvoj.

Država j‘e s privatizacijo leta 1996 postala večinski lastnik Luke Koper prav z utemeljitvijo, da gre za strateško podjetje, ki je v nacionalnem interesu in mora in bo ostalo slovensko. Glede na to, da kljub dobrim rezultatom družbe tega interesa ni več, zaposleni pričakujemo, da bo državni delež vrnjen delavcem, ki jim je bilo lastništvo podjetja pred desetletji tudi vzeto. Luko Koper, d. d., vsaka vlada dobi zgolj V U PRAVU ANJE, saj je država večinski ne pa absolutni lastnik in bi morala delovati kot dober gospodar, ne pa kot slab prodajalec. Zato se sprašujemo, kaj si bodo ob vaših načrtih odprodaje večinskega deleža v upravljanje predajale vse naslednje vlade in vladavine, ki se bodo na političnih vrhovih zvrstile v prihodnje?

Sporočamo vam:

Zaposleni v Luki Koper smo že večkrat dokazali, da mislimo resno in kadar gre zares, strnemo vrste. Ne pristajamo na slabe predloge, ki se jih sprejema daleč od podjetja, brez treznega premisleka in zgleda, kako se tega (ne) lotevajo v uspešnejših državah izven slovenskih meja. Pristanišč se NE prodaja, še posebej ne, če so tako uspešna in zdrava, kot je naše.

Tokrat smo pripravljeni svoje stališče in kolektivno pripadnost našemu podjetju izkazati javno, ustaviti delo in se boriti za svoje podjetje z vsemi razpoložljivimi sredstvi, predvsem pa slovenski in tuji javnosti pokazati, da se (edinega!) tovornega pristanišča na geostrateški točki za pol Evrope ne prodaja!

NEHAJTE SE IGRATI Z UGLEDOM LUKE KOPER, Z NAŠIMI DELOVNIMI MESTi, NAŠIM KRUHOM IN S PRIHODNOSTJO ŠTEVILNIH GENERACIJ, KI OD PRISTANIŠČA ŽIVIJO IN BODO TUDI V PRIHODNJE!

PREVZEMITE ŽE ENKRAT ODGOVORNOST IN SE ZAČNITE VESTI KOT DOBER GOSPODAR

ZA DRŽAVO IN NAROD STRATEŠKO POMEMBNEGA PODJETJA!

LUKA KOPER JE IN BO OSTALA SLOVENSKA!

Svet delavcev luke Koper, d. d.

http://www.scribd.com/doc/126914173/ODLO%C4%8CNO-PROTI-PRODAJE-LUKE-KOPER