Danes in jutri v Italiji potekajo predčasne parlamentarne volitve. Bodo prinesle presenečenja in celo preobrat v poimenovanju političnega? Strank, ki kandidirajo je ogromno, prav tako tudi koalicij, a bitka v medijih poteka bolj ali manj med tremi kandidati; levim Pierluigi Bersanijem, sredinsko koalicijo, ki jo zastopa Mario Monti in »showmanom« Berlusconijem. Vzdušje je primerljivo z našemu, saj si ljudje želijo sprememb, ki pa se s staro politično garnituro vsekakor ne obetajo.

A veliko bolj pomembno je tisto kar se dogaja na ulicah in trgih, med ljudmi, ki so povsem zgubili zaupanje v vedno iste predstavnike, ki uporabljajo staro zguljeno retoriko za prepričevanje ljudi, da jim še enkrat zaupajo glas in tako nasedejo na stare finte. Že nekaj časa strmo narašča podpora »Gibanju pet zvezd«, katerega glavni akter in pobudnik je Beppe Grillo. Še pred štirimi leti, ko je nastalo gibanje, se je vse skupaj zdelo kot utopija, »nora ideja« karizmatičnega bivšega satirika izgnanega iz nacionalne tv RAI, ker je povedal satiro na račun takratnega predsednika vlade Craxia; se ve, resnica lahko boli bolj kot laž. Bivši komik že res, a kako resen, ko razkriva umazane posle političnih strank, prevare multinacionalk in korporacij, finančne špekulacije na račun davkoplačevalcev. Ponuja nove koncepte trajnostnega razvoja in demokracije grajene od spodaj navzgor; njegovi kandidati so v veliki večini mlajši ljudje brez političnih izkušenj. Vse so poskusili, da bi ga diskreditirali, osmešili, ponižali. Zmerjajo ga s populistom in demagogom, da zganja antipolitiko, da je le ex-komik, ki zabava ljudi, a ko bo potrebno kaj narediti temu ne bo kos... »Le kdo stoji za njim, da se vse boj krepi kljub temu, da ne pristaja na televizijske nastope, a vztrajno pridobiva vse več podpornikov?« Vse zgolj zato, ker ni pristal na strankarsko politiko in je raje (so)ustanovil ljudsko gibanje, ki se širi preko družbenih omrežij (blog, Yout Tube...). Tudi kandidati za parlamentarne volitve so bili izbrani preko spletnih volitev na podlagi izkazanih referenc. Ne pristaja niti na politiko sindikatov, ki jih obtožuje, da so vedno bili interesno zlizani s strankami in niso delali v korist delavcev. Ne daje intervjujev in ni bil pripravljen iti na nobeno televizijsko soočenje, čeprav so ga mnogi močno snubili. Ta prepoved je veljala tudi za vse kandidate gibanja, saj naj bi mediji, ki so zgolj podaljšana roka interesov (politike in korporacij), namerno izkrivljali sporočila gibanja. Čeprav zelo nenavadna za današnje dni se je prav ta odločitev izkazala za strateško pomembno in zmagovito. Teme o katerih govori Beppe Grillo so za druge politike praviloma tabu; ena od teh je možnost izstopa Italije iz evro območja oz. naj se ljudstvo na podlagi referenduma odloči o svoji prihodnosti. Želijo nazaj monetarno suverenost države in seveda tudi centralne banke, saj držav z dolgom nima več nobene neodvisnosti in torej tudi ne perspektive v prihodnosti, saj je prisiljena v razprodajo nacionalnih dragocenosti.

Teme, ki so Gibanju posebej blizu so brezplačen internet in izobraževanje, okoljska vprašanja, skupnostni razvoj, voda, transport... Ko ga posamezne interesne skupine vprašajo kaj bo naredil za njih jih pošlje dobesedno v rit »vaffanculo« (fuck you, "go take it in the ass"), saj pravi, da je potrebno družiti se skupnosti in potem spreminjati razmere v družbi, to kar se želi spremeniti. Zamenjati je potrebno stari koncept miselnosti, da bo nekdo drug stvari uredil za nas in namesto nas.

Kampanja Gibanja pet zvezd se imenuje “Tsunami tour” in res so izbrali pravo ime, saj so se ustavili kar v 77 mestih po Italiji. Na zaključek kampanje, v petek 22.2.2012 se je na enem največjih trgov Piazzi San Giovanni v Rimu zbralo kar 800.000 ljudi.

»Iskali smo vrata, da bi izstopili. Bili smo ujetniki teme. Mislili smo, da nam ne bo uspelo. Rekli so nam, da so okna in vrata zaprta, da ni izhoda. Nato smo slišali tok besed in misli, ki so prihajala iz kdo ve kje. Od zunaj. Od znotraj. Iz spleta, iz trgov.  Bile so besede miru, vendar hkrati besede bojevnikov. Uporabili smo jih kot bakle v temi, kot ključ, da bi prišli drugam, v neznane kraje, proti samim sebi. In sedaj smo zunaj, na svetlobi in se nismo še povsem privadili, zato nas je tudi malo strah; kar je normalno. Kar se sedaj dogaja v Italiji se še ni zgodilo v zgodovini modernih demokracij. Nenasilna demokratična revolucija, ki odvzema in spreobrača piramido moči. Državljan postane država in vstopi v parlament v samo treh letih. Ugotovili smo, da smo bili sami tista zaprta vrata, da so bile bojevite besede že dolgo v nas, a niso hotele priti ven, mislili smo, da smo sami, ampak smo množica. Presenečeni smo, da je toliko nam popolnoma neznanih ljudi imelo nam podobne misli, upanja, strahove. Končno smo se prepoznali drug v drugem in si delimo bojevniške besede. Besede, ki so bile že davno opuščene, so zgubile pomen so naenkrat postale močno orožje, da spremenimo vse, da preobrnemo umetno realnost v kateri finance, ekonomija, laž in resnica, vojna in mir, diktatura priznati drug drugega in smo si besede bojevnikov. Besede, ki so bile že nekaj časa zavržene, ki so izgubile svoj pomen, so postale močo orožje s katerim smo spreminjali vse, da ovržemo umetno realnost, kjer so finance postale ekonomija, kjer je laž bila resnica, vojna je prinašala mir, diktatura je bila demokracija. Novozveneče, a krati stare bojevite besede kot npr. skupnost, poštenost, soudeležba, solidarnost, trajnost so se razširile kot val grmenja in prišle povsod, uničijo staro politiko. Vemo, da se lahko zanašamo le na lastne moči, da je država v razsulu in to da je pred nami težko obdobje, bodo napetosti, problemi, konflikti, a zastavili smo pot. Našli smo to pot, ki nas vodi v prihodnost, morda v bolj revno prihodnost, ampak pravo, konkretno, solidarno in srečno. vendar pravi, oprijemljivega solidarnosti in srečno. Na voljo je nova Italiji, ki je pred nami. To bo super, da je del.«

Bomo videli komu se bo lahko v ponedeljek zvečer zares smejalo.

http://www.beppegrillo.it/