Bolgarom je počil film. Dovolj jim je vse hujšega zategovanja pasu, ob vse hujši korupciji v državi. Le dva tedna po začetku protestov je bolgarska vlada odstopila. Bolgarski premier je ob tem povedal, da je “vlada dostojanstvena in častna” in da ne more gledati prelivanja krvi na ulicah. Hudo! Svet se je začel vrteti v napačno smer. Mar niso to standardi razvitih držav? Mar nimajo mnogi Evropejci, med njimi tudi številni Slovenci Bolgarov za “kavbojske balkance”?

Koliko truda smo vložili v Sloveniji, da bi postali zgledna demokratična država, ki spada v samo osrčje Evrope, zdaj pa so nas Bolgari v hipu potisnili daleč proč, saj ne dosegamo niti “balkanskih standardov” več. V Sloveniji niti po štirih mesecih ljudskega nezadovoljstva vladi na kraj pameti ne pade, da bi odstopila, kljub temu, da se pojavljajo novi in novi korupcijski škandali. 

Slovenija je morda res blizu osrčja Evrope, a samo v geografskem smislu, na političnem zemljevidu sveta pa smo dejansko nekje med Afganistanom in Azerbejdžanom (seveda pri tem sploh nočemo užaliti običajnih prebivalcev teh dveh držav).

Čeprav bi bili mnogi državljani Slovenije veliko rajši blizu Islandije, ki je korupcijo - bančno in politično - preprosto pometla v hladne vode Atlantika, pa smo zdaj od nje oddaljeni svetlobna leta.

A bodimo vsaj danes ponosni na Bolgare, ki so dokazali, da jih niso samo zaradi tržnih interesov uvrstili v Evropsko unijo. Bolgarija je danes v osrčju Evrope oziroma vsaj njenih idej - o pravičnosti, človekovemu dostojanstvu in svobodi. Ali tako nekako.