Eden od Orwellovih citatov je “Neznanje je moč”. Nerazumevanje, neznanje, ignoranca “sužnja” je namreč tista neverjetna sila, ki je veliko močnejša od samih verig, saj naredi za naravne in povsem samoumevne tudi največje neenakosti, krivice in zločine ter tako legitimira samo zatiranje (v vseh njegovih različnih pojavnih oblikah), ga naredi za sprejemljivega, celo potrebnega. Inercija posameznikov v tem stanju, njihovo nezavedanje svojih pravic in s tem tudi svoje potencialne moči je najboljša zaščita ali celo garancija za same oblastnike, zatiralce, izkoriščevalce, da bodo še naprej lahko nemoteno in brez skrbi skrbeli in delali za lastni interes. Zato je potrebno biti stalno na preži, se ozaveščati ter osveščati čim širši krog ljudi okoli nas, da ne bomo lahek plen manipulacije pohlepnih in nenasitnih oblastnikov.

V sodobnem svetu, v t.i. družbi izobilja in informacijske dobe, je to dejstvo paradoksalno še bolj realno in otipljivo. Smo svobodni, nas prepričujejo in torej lahko le izbiramo v potrošniški družbi, ki nam v izobilju ponuja praktično vse in še več ter vse več tistega, kar sploh ne potrebujemo. A vse ponujeno za izbiro je iz istega kapitalističnega registra, le da se troši, kupuje, zadolžuje, da se še več kupuje…in potem je to potrebno tudi odplačati z obrestmi vred. Na kratko, s prostovoljnim suženjstvom temu sistemu, in ideologiji, ki nam ustvarja iluzijo svobode.

“Svoboda je suženjstvo.” Lahko se seveda svobodno odločamo, a če svoje odločitve sprejemamo na podlagi neresničnih informacij, se vse zdi kot prevara, je le iluzija svobode; izbiramo in se odločamo med levim in desnim hodnikom, ki pelje naravnost v klavnico. In prav te propagandne manipulacije požiramo na vsakem koraku tako, da je zelo težko ohraniti potrebno distanco, ki bi nam omogočila kritičnost misli in uma. Le to namreč neizogibno potrebujemo, da lahko mislimo in ustvarjamo nove koncepte, druge prostore, drugačen svet.

Nič drugače ni niti v t.i. politiki, kjer sta leva, desna in sredinska politična opcija le optični trik, ki nam daje vtis, da dejansko izbiramo med različnimi možnostmi. Ali še niste sprevideli, da vsi igrajo isto igro prevare, zavajanja in natega?

Zgolj zadnja dogajanja ali bolje ne-dogajanja z izogibanjem sprejemanja odgovornosti ter prelaganje odločitev na nedoločen čas; sprenevedanje, zatiskanje oči in ušes pred tem, kar zahteva ljudstvo, ki mu vlada. Popoln zarotniški molk, ko gre za elementarno vprašanje, človekove pravice glede dostopa do vodnih virov. Nič manj zarotniški dogovor, da se radikalno omeji oz. onemogoči možnost referendumov. Sla po oblasti jih združuje, povezuje in poenoti povsod tam, kjer se izplača. Dobesedno kjer se kaj izplača, saj so sami sebi izplačali višje mesečne prilive v svoje stranke; v posmeh državljankam in državljanom, ki jih plačujemo, da na nas varčujejo. Vsakdanje uprizoritve usodnih melodram so narejene predvsem za zavajanje raje, ki žal vedno znova kot po refleksu nasede na iste preizkušene trike. In potem se sami kregamo med sabo, obmetavamo s komunajzarji in desničarji, po novem tudi z levimi fašisti in zombiji.

Medtem pa se Janša in Jankovič veselo in v miru pogovarjata kako bosta zatrla Klemenčiča in njegovo predrzno Komisijo za preprečevanje korupcije ter si razdelila Slovenijo približno na pol, da bomo lahko nadaljevali v istem slogu in tempu.