Ob novem krogu razprav o novi referendumski ureditvi v Ustavni komisiji in pogovori med političnimi strankami želimo javnosti sporočiti sledeče: Predsedniku republike Borutu Pahorju smo včeraj posredovali pobudo, da v slogu nekdanjih Drnovškovih pogovorov o tem organizira temeljito in vsebinsko pluralno javno razpravo.

Sprememba referendumske ureditve, ki se obeta, bo zakoličila novo podobo tega področja za desetletja. Zato je potrebna temeljita in vsestranska razprava in medijska odprtost do te teme. Pod pobudo smo podpisani:

Protestniška iniciativa REFERENDUM DRŽAVLJANOM

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV

MREŽA ZA NEPOSREDNO DEMOKRACIJO Predsedniku Pahorju smo pisno že predstavili 12 razlogov za nujnost take razprave.

Sploh pa ureditev, ki bo urejala demokratične procese, ne sme biti sprejeta na nedemokratičen način. Sedanji postopki, ki jih vodi predsednik Ustavne komisije dr. Gregor Virant, so sicer zakoniti, so pa daleč od legitimnosti, saj iz razprave povsem izločajo državljane, oziroma jih imajo le za demokratični okras. Nasprotujemo tudi načinu sprejemanja teh ustavnih sprememb v enem kosu – v paketu. S tem se izsiljuje sprejetje sprejemljivih predlogov (kot je npr. samoomejitev politike), skupaj z nesprejemljivimi – kot je uvedba kvoruma. Tako imenovana stroka pa žal sledi predvsem političnim željam, ne upošteva pa državljanskih zahtev in pobud, ter specifičnih slovenskih razmer. Naše ključno stališče je, naj se politiki ustavijo in naj ne izrabljajo krize za uvajanje nedemokratičnih procesov. Zakonodajni referendum je učinkovito sredstvo za preprečevanje sprejemanja slabih ali škodljivih zakonov. Tega instrumenta si državljani ne pustimo vzeti.

Ljubljana, 13. februar 2013

Vili Kovačič

Poziv smo poleg predsedniku države posredovali tudi predsednikom vseh parlamentarnih strank.

 12 razlogov, zakaj je nujna odprta javna razprava o novi referendumski uredtvi

Apel predsedniku republike!

Ustavna določila glede referendumov naj se ne spreminjajo, ali vsaj ne prekomerno. Ni nikakršnih prepričljivih in utemeljenih razlogov za spremembo sedanje ustavne ureditve predvsem v delu, ki zadeva uvedbo kvoruma. Izvor nekaterih zlorabljenih referendumov ni njihova ustavna ureditev, pač pa pomanjkanje demokratične tradicije, pomanjkljive politične in pravne kulture in odprtosti za vpliv civilne družbe, še zlasti pa pomanjkanje odprtosti medijev. Problemi kriznih razmer bi ne smeli biti izhodišče za postavitev ureditve, ki bo trajala daljše obdobje. Po zgledu nekdanjih razprav pri predsedniku dr. Janezu Drnovšku bi bilo zelo smotrno tudi danes o predlaganih spremembah ustavne ureditve referendumov spodbuditi javno razpravo, ki bo to tematiko osvetlila temeljito, poglobljeno, večstransko in na odprt način. Razlogi so sledeči: Referendumska ureditev ne bi smela izhajati iz vsakokratnih trenutnih političnih in gospodarskih potreb. Povsem neodgovorno je, da novo ureditev sprejmemo pod pritiskom kriznih razmer. Ne moremo pristati zgolj na rešitve pravnikov, ki kabinetno in brez primerjalne geografske in zgodovinske analize, ponujajo nedorečeno izključno »rešitev«. Gre za rešitve po naročilu v smislu ciljev, ki jih naroča vsakokratna politika. Sodelujoči predstavniki pravne stroke, ki so pripravili predloge, so le del te stroke. Obenem pa referendumska ureditev ni samo stvar pravne, pač pa tudi sociološke, ekonomske in politološke stroke. Strokovna skupina Ustavne komisije je sicer ideološko-politično pluralna, vsekakor pa ni vsebinsko pluralna. Drugačna mnenja samo preko nje ne morejo priti do izraza. Javna predstavitev mnenj, ki jo je »dopustil« predsednik Ustavne komisije, je figov list demokracije, ki nima nobenega vpliva na odločanje tam, kjer se odloča in takrat, ko se odloča. Država bi morala prisluhniti pobudam in pozivom državljanov po več neposredne demokracije, ter tako omogočiti njihov neposredni vpliv na spremembe ustavne ureditve referenduma. Nujno je odpraviti medijsko blokado, k čemur lahko bistveno doprinese prav javna obravnava pod okriljem predsednika države. Druge poti so za enkrat onemogočene. Treba se bo navaditi, da politika preden odloča o sprejemu sprememb, nekoliko počaka in prisluhne državljanom in jih stimulira, da včasih tudi oni sestavijo kakšen zakon, zakonska dopolnila ali spremembo zakonodaje. Referendumska ureditev mora nujno upoštevati specifične slovenske zgodovinske, kulturne politične in medijske razmere. Ne moremo pristati na tezo, da omejitve referendumov prispevajo k stabilnosti. Postavlja se vprašanje ali politika raje vidi ljudi na ulicah ali na referendumih. Referendumi so lahko kvaliteten državljanski korektiv zakonodaje. Z njimi so zakoni lahko boljši in sprejeti z večjim soglasjem. Ni vsa pamet osredotočena v strokovni skupini Ustavne komisije, kot tudi ne pri samih poslancih. Razgledati se je treba po svetu in Evropi ter zgodovini dosedanjih referendumov. Omejitev veljavnosti referendumskega rezultata s predvidenim kvorumom, fiksnim ali zavrnitvenim, je povsem neutemeljena, kar želimo obrazložiti tudi v javnih razpravah.

Predlog temelji na stališčih protestne iniciative REFERENDUM DRŽAVLJANOM, MREŽE ZA NEPOSREDNO DEMOKRACIJO ter ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE.

Ljubljana, 12. februar 2013

Vili Kovačič

V Mreži za neposredno demokracijo opozarjamo tudi, da se o temah, ki posegajo v človekove in ustavne pravice ali pravice manjšin, na referendumih ne sme glasovati. Referendum, utemeljen na temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah ter zaščiti manjšine pred večino, je ena izmed pomembnih oblik neposredne demokracije. Zato opozarjamo, da bi morale biti teme, ki posegajo v človekove pravice ali pravice manjšin, jasno izvzete iz takega načina odločanja. Lep pozdrav!