Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Dan, ko se je dogajala stavka delavcev v javnem sektorju, je bil na bežigrajski gimnaziji izjemno produktiven. Tudi tokrat se je razprave udeležila večina zaposlenih, novost tokratnega srečanja pa je bila ta, da so bili prisotni tudi dijaki. Med nami se je odvil niz intenzivnih in plodnih debat.

Skupni prispevek smo zabeležili in si ga lahko preberete tule.

Ugotavljali smo, da v šolah danes manjka pogovorov o aktualnem družbenem dogajanju, ki nas vse zadeva. Če je bilo naše srečanje povezano s stavko, pa je bil njegov namen mnogo širši kot zgolj ta, da se poskuša upravičiti stavko oziroma ponovno potrditi njeno legitimnost. Razmišljali smo o tem, kakšni so vzroki za to, da se učiteljski upor v javnosti vedno znova razlaga predvsem kot boj za naše lastne privilegije (ena od stavkovnih zahtev je bila sicer tudi ta, da se ohrani socialna država, toda ko se je v javnosti predstavljalo razloge za stavko, je bila ta zahteva redko omenjena). Eden od razlogov je bil nemara tudi ta, da smo bili učitelji do sedaj sami premalo prisotni v javnosti. Le kdaj se je nazadnje kateri od učiteljev javno oglasil in predstavil svoje videnje neke aktualne problematike? Lahko se sicer spomnimo posameznih primerov, toda te bi nemara lahko prešteli na prste ene roke.

Naše ugotovitve so šle nato v tejle smeri. To, kar se danes dogaja učiteljem in delavcem v šolah, in v čemer je mogoče prepoznavati nek trend, ki lahko dejansko pripelje do poslabšanja kvalitete šolskega dela in posledično do »razgradnje javnega šolstva«, je v resnici del nekega širšega družbenega dogajanja. Danes se na to dogajanje (katerega prevladujoča lastnost je poglabljanje zevi med oblastniki oziroma pripadniki t. i. »družbenih elit« in ljudstvom ter nemožnost, da bi slednje na kakršenkoli način vplivalo, bilo soudeleženo v upravljanju z zadevami skupnosti) odziva vse več ljudi. Mnogim ljudem je že jasno, da se dogajajo pomembne družbene spremembe, ključno pri tem pa je inteligentno in odgovorno ravnanje posameznikov in posameznic, ki razmišljamo o alternativah in s tem postajamo vse pomembnejši akterji v teh spremembah.

Dijaki in učitelji smo zato sklenili, da je nujno, da se na aktualno družbeno dogajanje odzovemo tako, da organiziramo dogodke oziroma srečanja, kjer bomo razmišljali in širili kritičnega duha, saj želimo k razpravi povabiti kar največ ljudi. Naš namen je oblikovanje novih prostorov in intelektualna samoobramba pred manipulacijami in lažmi, ki onesnažujejo javnost. Šola bi morala postati eno od središč kritične refleksije in neodvisne misli ali prostor svobodne javne rabe uma.

V ta namen bomo organizirali srečanja najprej med dijaki, njihovimi starši in učitelji. Temeljnega pomena pa je pri tem tudi sodelovanje z drugimi šolami. Naš končni smoter je oblikovanje kritične javnosti, za to pa je potrebno sodelovanje različnih ljudi in njihovo mreženje.

Sedaj pa lahko namen tega pisma izrazim tudi čisto neposredno: pozivam vas, da kot učitelji in učiteljice (za katere je kritično mišljenje kajpak sine qua non) na svoji šoli naredite nekaj za to (če seveda že niste), da bo tudi pri vas nastalo nekaj takšnega, da se bomo lahko srečevali in skupaj ustvarjali prostore kritične refleksije. Postati moramo dobro organizirani, to pa pomeni, da moramo začeti sistematično delati na tem, da bo kritično mišljenje v šolah postalo nekaj dejanskega in del naših vsakdanjih šolskih praks. K sodelovanju je treba povabiti tudi starše in dijake ter ostale delavce na šoli in nato ustvarjati povezave med šolami, da bi tako lahko nastala mreža šol, ki bo eno od pomembnih oporišč za oblikovanje kritične zavesti v današnji družbi.

Na naši šoli smo začeli tako, da sva s kolegom pripravila anketo za zaposlene (glej prilogo spodaj). Njihove odgovore sva pregledala, nekaj jih bova predstavila na našem prvem srečanju, kamor bodo tudi že povabljeni dijaki in njihovi starši in jih bova ponudila kot izhodišče za razmislek in razpravo. Namen tega prvega srečanja je zlasti ta, da skupaj razmišljamo o pomenu sprememb, ki se obetajo v šolstvu (in širši družbi) ter o tistih, za katere si prizadevamo sami in še o naravi učiteljskega poklica. Prvo srečanje bo še ta mesec, o dogajanju bom poročal vsem tistim, ki boste to želeli. Upam, da se boste na moje pismo odzvali in mi sporočili, če vas to, o čemer tukaj govorim, zanima in bi bili pripravljeni sodelovati.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Mare Štempihar

Priloga: Anketa za zaposlene v šoli

1. Vlada že nekaj časa napoveduje spremembe zakonov in pravilnikov ter normativov, ki veljajo za šolstvo. Koliko ste o teh napovedih informirani? Napišite kaj vam je znano.
2. Kakšno je vaše mnenje o napovedanih spremembah zakonov in pravilnikov ter normativov?
3. Katere so tiste spremembe v šolstvu za prihodnje, za katere ste se pripravljeni zavzemati?
4. Kaj ste pripravljeni storiti, da bi jih uresničili?
5. Kaj je po vašem mnenju bistvo vašega poklica?