JJ doslej ni govoril na nobeni vstaji, na nobenem zborovanju, na nobenem protestu, na nobeni stavki, na nobenih demonstracijah. Sploh ga ni bilo blizu, nikoli se ni niti prikazal. Vedno je bil zaseden, zaposlen in odsoten. Oglasil se je le kasneje, zviška, čeprav so ljudje pogosto govorili prav o njem. Sedaj bo nenadoma zelo blizu in bo govoril. Na zboru za republiko. Jutri, s svojimi. Kaj pa vsi drugi? Na praznik kulture naj bi se namreč zgodila tudi vstaja, na kateri pa ne bodo vstajali prebivalci Lune, temveč državljani in državljanke Republike Slovenije. Ne, na praznik se bosta zgodili dve vstaji. Ali pa se bo zgodila ena vstaja in se bo zgodilo eno srečanje. Morda se bo zgodilo kaj tretjega: nobene vstaje ne bo, bosta pa dve povsem različni srečanji za republiko Slovenijo. Čisto mogoče je, da se bo zgodila ena vstaja in se bo zgodil en zbor državljanov. Mislijo ljudje zares ali se zgolj šalijo na račun resnih zadev in resnih državljanov?

Ljudstvo je vsekakor razdeljeno, pravijo. Razcepljeno je. Na leve in desne, na rdeče in črne. Morda je razdeljeno tudi kako drugače. V vsakem primeru upravičeno govorimo o shizofreniji. Je potemtakem sploh še mogoče govoriti o vstaji? Ena se zgodi v Mariboru, druga pa v Ljubljani, ena ob šestih zjutraj, druga pa ob štirih popoldan? Kaj se v resnici dogaja?

Dogaja se tole. Živimo v svetu, v katerem je že določeno, kako vplivati na zadeve, da se bodo spremenile. Ne živimo v statičnem svetu: kapitalizem nenehno potrebuje nove in nove projekte, s katerimi ga ljudje spreminjajo. Torej se ne bi smel nihče pritoževati, saj projekti ne morejo obroditi sadov čez noč. Zakaj potem ljudje vstajajo in protestirajo, zakaj preprosto ne počakajo na projektno vlado, da izpelje nujne projekte, kot jih imenujejo, saj so dobri za vse, kar pomeni, da bi bili na koncu vsi na boljšem?

Možen je en sam odgovor. Ker hočejo, da se zgodijo drugačne spremembe od teh, ki so načrtovane, ker imajo v mislih drugačne projekte, ki so prav tako dobri.

Ljudje bi radi na novo (na)pisali zgodovino. Želijo eksistence z več moči, nočejo se več zadovoljiti s tem, kar jim ponuja kapitalizem, ki jih seveda želi obdržati na ničti stopnji eksistence, brez moči odločanja. Zgodovino je kajpak mogoče napisati na različne načine. Vselej je bilo tako in nikoli ne bo drugače. Ladjo je mogoče obrniti v zelo različne smeri.

Toda morda so vstajniki kljub vsemu nekoliko pozni. Število delavcev se je namreč že dramatično zmanjšalo v zadnjih letih, kar pomeni, da je trenutno nezaposlenih že rekordnih 124 000 za delo zmožnih ljudi. Univerze so že spremenili v tovarne za izdelovanje koristnih ekspertov, vpise na gimnazije zmanjšujejo, da se bo povečalo število dijakov v strokovnih in poklicnih šolah. Kultura je bolj ali manj le še privesek popularne kulture, sedaj bo država zasebnim lastnikom kapitala prodala še srebrnino.

Kaj se bo dogajalo? Ko govori Chomsky o protestih in vstajah ljudi, govori zlasti o politiki in anarhizmu, o moči idej. Pravi, da je najbolj pomembno, katere ideje dosežejo ljudi in kako dobre so, ne koliko jih je – idej ali ljudi namreč. Morda se bo izkazalo, da so ideje močnejše od zasebnih lastnikov kapitala; izkazalo se bo, če bodo ljudje vztrajali, drugače ne.

Torej ni čisto res, da ima vsak človek pravico, da širi svoja mnenja, je, pije in se zabava. Pravzaprav take pravice sploh nima. Na enak način lahko rečemo, da politiki nimajo pravice, da uveljavljajo svoje interes in vabijo na svojo stran zasebne vlagatelje. A prav to se dogaja, medtem ko ljudstvo bolj ali manj nemočno vstaja, idej pa (še) nima prav veliko – njihova eksistenca je v glavnem še brez moči.

Moč se danes seli na zahod, na daljni zahod, na Kitajsko in v Indijo. Zakaj je to pomembno za malo Slovenijo, ki išče zasebne vlagatelje, da bi izpeljala projekte? Pomembno je zaradi izkoriščanja velikanskih množic zelo poceni delovne sile. Vprašanje je tole: Kdo obvladuje svet? To vprašanje je tudi naslov predavanja, ki ga je imel pred nekaj meseci Chomsky. In kdo obvladuje svet?

Svet obvladujejo lastniki kapitala, ki ne prenesejo in ne dovolijo neodvisnega delovanja držav. Te se morajo zato povezovati in integrirati, kot pravijo. V globalnem svetu nihče ne more biti neodvisen. Arabska pomlad je zato grožnja, poudarja Chomsky, ki jo je treba nadzorovati. Slovenija ne more resno ogrožati kapitala, saj je prešibka, zato je tudi ne nadzorujejo preveč.

A kaj natančno je treba najbolj nadzorovati? Ideje. Nadzorovati je treba to, kar lahko pride iz ust ljudi. Iz njihovih ust zato ne sme priti katera koli ideja. Nadzor nad nafto in viri vode je na drugem mestu. Standardna procedura, kot jo imenuje Chomsky, je zato zelo preprosta: ko pride v deželo kapital, ko tuji vlagatelji, ki jih ljudje kajpak komaj pričakujejo, končno vložijo svoje milijarde, je treba zelo paziti, kaj kdo reče. Nadzorovati je treba tudi ljudi, ki bi utegnili vreči kako granitno kocko, toda še bolj je treba nadzorovati medije in ljudi, ki imajo ideje in jih širijo. Pisec teh vrstic natanko ve, kaj to pomeni.

Globalne spremembe vremena niso tako zelo pomembne, kot so pomembne ideje. Inteligenca je mogoče mutacija, pravijo nekateri evolucijski biologi, kar je zelo zanimiva in izzivalna zamisel, kajti človeštvo lahko uniči tudi sebe, ne le vsega okoli sebe. Bi bilo tako uničenje inteligentno dejanje ali ne?

Neodvisni opazovalci ljudi tam zgoraj verjetno ugotavljajo, da ameriški imperij dokončno razpada in da je kapitalizem v zelo težavnem položaju, saj korporacije še naprej kopičijo profite, medtem ko navadni ljudje oziroma delavci propadajo in životarijo. Ali kot pravi Chris Hedges: korporacije so že pred časom izvedle udar in vzele svet v svoje roke. Nesmiselno, prekratko in celo povsem zgrešeno je zato govoriti o krizi vrednot in o zatonu morale, saj korporacije niso moralne ali nemoralne. Korporacije zanima profit, zato so nevtralne kot stroji, ki se pač vrtijo in delajo to, za kar so narejene. Dokler jih nekdo ne izklopi ali ne ustavi, pač delujejo – niti moralno niti nemoralno. Nihče ne more reči, da so rakete moralne ali nemoralne. In tudi če imajo kapitalisti polno malho vrednot, so lepo oblečeni in so zelo moralni, so še vedno kapitalisti, ki jih zanima profit, zanima pa jih preprosto zato, ker jih mora zanimati, če želijo ostati v igri.

Vstaja in protest zato ne moreta biti usmerjena zoper stroje; usmerjena sta lahko le zoper ljudi. Zoper katere ljudi? Zoper ljudi, ki skrbijo za diktat kapitala, za njegove sluge, podložnike. Zbor za republiko je lahko le zbor za ljudi in za to, da bodo kakovostno živeli. Sedaj namreč ne živijo.

Da bi živeli, morajo biti tudi ZA, ne le proti. Ko so ZA, afirmirajo novo življenje, njihova eksistenca dobi pomen in moč. Ko so ZA, niso več tihi potrošniki, podrejeni Kapitalu. Potem je lahko vse bistveno drugače.