DIJAKOM, STARŠEM, JAVNOSTI IN VLADI RS vdrugo

Za kaj stavkamo v javnem sektorju?

Za kulturno in socialno državo.

Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad ugotavljamo, da so se od prve stavke 18.4.2012 razmere v šolstvu poslabšale. Na kar smo opozarjali in želeli preprečiti, se dogaja, kajti vladni ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva. Tako delovanje povzroča znižanje izobrazbene ravni prebivalstva, kar pomeni dolgoročno slabljenje države in zaostajanje za razvitimi. Nekritična, pasivna in nemočna družbena množica se zlahka manipulira. Državni organi niso odgovorili na naša opozorila, celo pospešili so izvajanje škodljivih ukrepov. Predvsem nas moti popolna odsotnost strokovnih argumentov in ignoranca upravičenih zahtev izraženih na mirnih protestih in stavkah.

Sedanjim vladni ukrepi nas izločajo in ultimativno določajo in odločajo o šolstvu in javnem sektorju nasploh. Že prevečkrat se je zgodilo, da vladni pogajalec ni imel »mandata« za kompetentne razgovore. Ta ignoranca je nesprejemljiva in nas žali.

Naše trdno prepričanje je, da je rešitev iz krize v ustvarjalnosti, znanju, kritičnosti in sposobnosti pogovarjanja. Ravno javna šola je ta, ki omogoča najširšemu sloju prebivalstva razvijanje teh sposobnosti, javna šola je utemeljena na enakosti in enakopravnosti. Družbe, ki niso uspele reševati svojih težav na ta način, so propadle, kot se je že velikokrat pokazalo v zgodovini.

Zato je ravno v teh kriznih časih nujno, da poskrbimo, da se sistem izobraževanja ne osiromaši, ampak kvalitetno nadgradi. Slovenski šolski sistem, ki smo ga dolga leta gradili, sodi med kvalitetnejše v Evropi in je v skladu z usmeritvami Evropske skupnosti in s prioritetami, ki jih ta predlaga, to so: ustvarjalnost, inovativnost in izobraževanje. Varčevalni predlogi vlade pa temu nasprotujejo in rušijo slovenski šolski sistem. 

V obravnavi teh predlogov se v javnosti popolnoma napačno prikazujejo značaj in cilji učiteljskega dela. Vlada s svojo dikcijo in predvsem z ravnanjem vsiljuje predsodek, da učitelji premalo delajo in so preveč plačani. Pri tem zlonamerno pači in potvarja dejstva. Učiteljevo delo močno presega neposredno delo po urniku.

Prav tako so zaradi vladnih ukrepov prizadeti vsi naši delavci na šoli, katerim se obseg dela veča zaradi nejasnih ali zavajajočih navodil. Vsem nam se očita, da opravljamo delo, za katerega smo usposobljeni, in da zato prejemamo plačilo ter se od tega redno odvajajo prispevki, tako da imamo zagotovljeno zdravstveno in socialno varnost. Kot privilegiji se predstavlja tisto, kar je minimalni standard za zaposlene v vseh civiliziranih državah. Ta predstava je očitno zlonamerna in napačna.

Javna šola pomeni prihodnost našim otrokom in državi. Prepričani smo, da je vloga javne šole in učiteljev pri  ustvarjanju kulturnega okolja in da:

• ohranja vsem dostopno šolo, ki razvija  kompetentnost, samozavest, dostojanstvo, kritično mišljenje in voljo do delovanja v javno dobro;
• odpira prostor za dialog in kritično mišljenje, katerega del je tudi  sposobnost prepoznavanja zavajanja (manipulacije);
• spodbuja skrb za človeka, to je za posameznika in družbo;
• spodbuja ustvarjalnost, samoiniciativnost in podjetnost ter omogoča iskanje novih poti za družbeni napredek;
• razvija socialne in državljanske kompetence ter  kulturno zavest in izražanje.

Ker vladni ukrepi zanikajo zgoraj našteto, bomo delavci v javnih šolah po svojih močeh storili vse, da obvarujemo Slovenijo pred enostranskimi rešitvami in arogantno oblastjo, ki poskuša v temelju poslabšati družbene odnose in poglablja družbene razlike. Zato z današnjo stavko pozivamo vlado in parlament, da prekinejo z rušenjem slovenskega šolskega sistema in postavijo interes državljanov nad svoje koristi in privilegije.

V Ljubljani, 23. 1. 2013

Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad, Ljubljana