Izjava za javnost;

V imenu Odprte vstajniške skupščine,
Mreža za neposredno demokracijo

V ponedeljek, 21. januarja 2012, je v Ljubljani potekala že tretja Odprta vstajniška skupščina. Okrog sto posameznikov in predstavnikov protestniških skupin, civilnih gibanj in iniciativ se je zbralo s ciljem razmišljanja o alternativnih modelih razvoja države in vpeljave novih metod odločanja, ki vzpostavljajo višjo stopnjo vključenosti prebivalk in prebivalcev Slovenije o lastnem življenju in prihodnosti.

V skupščinski razpravi so udeleženci najprej predstavili različne poglede na trenutno stanje v državi ter vizije o možnih alternativah. Glavni poudarki so se dotaknili odpiranja prostora različnim oblikam in načinom delovanja ter tesnejšega povezovanja med skupinami. Kot skupno so prepoznali nujo po končanju strankokracije ter vpeljavo vzvodov neposredne demokracije tako v politično odločanje kot v upravljanje gospodarstva.

Pogovor o odprtih temah se je nadaljeval v delovnih skupinah. Skupina, ki je govorila o kulturnem in izobraževalnem razvoju Slovenije, je kulturo prepoznala kot enega pomembnih dejavnikov artikulacije vizij družbe v javnosti. Kulturna politika države pa je tista, ki takšno delovanje lahko zavira ali pa spodbuja. K razvoju družbe pa nedvomno prispeva tudi kvalitetno izobraževanje, ki mora po mnenju udeležencev ostati javno.

Javno dobro je bila osnova tudi v razpravi o novi ekonomiji. Ta naj bi presegala neoliberalne dogme o neomejenem višanju dobičkov ne glede na posledice takšnega ravnanja. Iskalo se je ekološke in trajnostne rešitve v obliki razvoja alternativnega gospodarstva, temelječega na kooperativah in soupravljanju podjetij. Skupina se je dotaknila še uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka, o katerem je bilo govora tudi v tematskem sklopu o socialni in politiki zdravstva. Tam je bila izpostavljena medgeneracijska solidarnost, prilagajanje trga dela postmoderni, na storitve naravnani družbi in prenova javnega zdravstva, predvsem pa uvedba strogega nadzora nad javnimi naročili. Kot kratkoročna rešitev socialnega položaja brezposelnih je bila predlagana uvedba zakonodaje, ki omogoča zamrznitev oz. odlog plačevanja kreditov.

Najbolj strastna razprava je potekala o spremembah političnega sistema, vpeljavi neposredne demokracije in obrambi njenih elementov, ki jih Ustava RS že predvideva, torej referendumov. Obstoječa referendumska ureditev sicer ima nekaj pomanjkljivosti, vendar pa predlagane ustavne spremembe, ki so bile do sedaj predstavljene javnosti, dejansko pomenijo konec referenduma kot temeljne oblike neposredne demokracije. Neposredna demokracija je namreč edini način, ki državljankam in državljanom omogočen resnični nadzor nad upravljanjem države. Skupščina se zato v nasprotju s parlamentarnimi strankami zavzema za več in ne manj demokracije, za resnično in neposredno demokracijo namesto strankokracije.

Ob koncu so vstajniki sklenili, da vstajniške skupščine ostajajo odprt in svoboden prostor artikulacije, kjer lahko sodeluje vsakdo, kjer se spoštujejo različna mnenja, in kjer se zavračajo  kakršnekoli oblike nestrpnosti, seksizma, nacionalizma in šovinizma. "Zdaj je čas, da se povežemo in začnemo skupaj iskati nove poti za bolj pravičen, svoboden in solidaren svet."