Ker je ključ razpleta vsake politične krize v državi v Ljubljani sami, sem se dolžan odzvati na dvoje prvih sporočil v poplavi trenutnih, ki zanikujejo legitimnost in legalnost ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije in sesuvajo vrednote pravne države na polju integritete državljanov in inštitucij.

V svoji izjavi je Janez Janša v kontekst višine nepojasnjenih virov svojega premoženja umestil »razliko v ceni, ki sta jo za hiši v Murglah plačala Kučan in Stanovnik« in s tem v kontekst amorale in korupcije umestil četrtino Slovencev, ki jim je stanovanjski zakon, sprejet v treh zborih takratne Skupščine RS z aklamacijo, omogočil olastniniti svojo ustavno stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini. Ta mazaška izjava je primerljiva samo še izjavi Gregorja Golobiča, da ni izkoristil možnosti nakupa po »Jazbinškovem« zakonu, kar naj bi dokazovalo njegovo moralnost, ali kaj? Na kakšni osnovi bi lahko družbeno stanovanje kupil študent leta 1991? Ali pa primerljiva popoldanskemu poročilu takrat državnega uradnika Matjaža Hanžka o socialnih indikatorjih v mladi državi, poslanem nekam v Ameriko, češ, stanovanjski zakon je povečal revščino v Sloveniji. Komu? Nadaljnjega mazanja samega zakona, katerega namen je bil s prvo slovensko privatizacijo preprečiti, da bi se družbenega stanovanjskega fonda polastile razne interesne združbe, ne bom dovolil. Še posebej, ker se težnje po polastitvi kapitala Stanovanjskega sklada RS nadaljujejo, mazanju izvornih vrednot neprofitno orientiranega zakona pa sledi kar nekaj medijev, na okoriščanje ob zakonu pa ne opozarjajo, tudi kadar so si oskrbeli relevantne informacije javnega značaja o tem.

V svoji izjavi pa je Milan Kučan napotil Zorana Jankovića na sodno pot, da bo »lahko ubranil svojo integriteto in dobro ime«, ne da bi prej odstopil s funkcije župana, ker »verjame, da ima Janković dobre argumente« proti antikorupcijski komisiji, kakopak. Ponudil mu je tudi njeno ignoriranje, pri čemer je zlorabil svojo z dodatkom k pokojnini plačano predsedniško dolžnost vedeti »in concreto«, ne pa verjeti »in abstracto«: »V načelu verjamem v poštenost ljudi, hkrati pa pričakujem, da bodo znali javnosti prepričljivo pojasniti izvor svojega premoženja.«. Ker je izvor naložb Jankovića in sinov v letu 2007 (cca 17 mio evrov) v Hypo Leasingu, v postopku sprejemanja Občinskega prostorskega načrta MOL v več korakih pogojevan z »napihovanji« zazidalnih kapacitet »Vrtnega mesta Sibirija« na Barju, kar je lahko uresničeval po funkciji le župan, sem, ob relativiziranju virov premoženja kar v najvišjem političnem vrhu, dolžan javno preveriti korupcijska tveganja na dveh nezazidanih gradbenih parcelah v Murglah v soseščini hiš Janeza Stanovnika in družine Milana Kučana. Oba sta hiši kupila po stanovanjskem zakonu 11.11.1991, v istem letu pa sta bili pogodbi o nakupu hiš in pripadnega funkcionalnega zemljišča tudi »konzumirani«. Leta 2003 pa je Republika Slovenija neodplačno prenesla v last Stanovnika sosednjo parcelo z lastnim dovozom, veliko čez 350 m2, leta 2008 pa skupaj z Mestno občino Ljubljana v last Kučanovih drugo sosednjo parcelo z lastnim dovozom, tudi veliko čez 350 m2. Obe »na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim«, le-ti pa na osnovi dveh aneksov iz leta 2002 h konzumirani osnovni(?) pogodbi s podpisi Mirka Bandlja in Jakoba Presečnika, vladnima »skrbnikoma« državnega premoženja, češ »zaradi odprave zemljiškoknjižnih napak(!?)« v pogodbi iz 1991. Eventualno zlorabo prodajnih pogodb po »Jazbinškovem« zakonu dajem v presojo tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Leta 2010 sta s sprejetjem OPN MOL postali ti parceli na dotedaj pretežno »zelenem pasu« zazidljivi vsaka za eno atrijsko hišo, »tip objekta NB – nizka stavba v nizu«.

Kakor so vsem dostopne listine in informacije javnega značaja o izvoru njunega premoženja v Murglah, predlagam dr. Janezu Stanovniku in gospodu Milanu Kučanu, da odstopita od svojih aktualnih funkcij in se odpovesta privilegijem iz njih v prid depolitizacije teh funkcij in nadaljnje normalizacije političnega diskurza v Republiki Sloveniji.