“Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine... In njen tok teče proti večji pravičnosti in svobodi... Vzrokov za jezo je danes veliko, kajti ta naš svet očitno ne gre v pravo smer”. Stéphane Hessel

Petindevetdesetletnega Stéphana Hessla nam ni potrebno posebej predstavljati, zanj govorijo njegove besede. Hessel ni oportunist, ne obrača besed, pove naravnost in odločno. Ni kot naši “veliki” in “mali” politiki, ki zvijajo in obračajo besede, jamrajo, si vzamejo čas za premislek, se izgovarjajo, se potuhnejo, ko so stvari več kot očitne. Če protikorupcijska komisija v katerikoli resni državi politiku argumentirano očita, da je ravnal koruptivno, potem je čas za alarm, za akcijo, za jasno opredelitev, kajti edina pot je takojšen odstop politika, ki se mu očita koruptivnost.

Hessel ve, da gre za pravičnost. In svobodo. Ljudje to vedo, zato so jezni in ogorčeni. Zato protestirajo. Za pravičnost in svobodo se je vredno boriti.

Kajti v nasprotnem se bomo zbudili v družbi, kjer bodo “pravičnost” definirali najmočnejši, svoboda pa bo samo še “svoboda” trgov, ki pa ni nič drugega kot neomejena moč kapitala oziroma ljudi, ki za njim stojijo. Neomejena moč kapitala, pa ni v ničemer povezana z demokratično družbo, temveč z avtokratsko družbo, ki na vse možne načine ščiti “svobodo” trgov. Skrajna oblika tržne “svobode” lahko preživi samo v diktaturi. Nekoč je diktator Pinochet v Čilu že vzpostavil “čisto svobodo” trgov, zdaj se ta “svoboda” na nekoliko drugačen način vzpostavlja v Grčiji, Španiji, Portugalski itd.

Danes preprosto ni več časa za sprenevedanje. Stvari so jasne: ali se postavimo ZA pravičnost in svobodo, kar pomeni, da si moramo prizadevati za ekonomske in politične institucije, ki bodo demokratične, ki bodo omogočale državljanom soodločanje in ki bodo delovale v smeri blaginje vseh državljanov. Ali pa se odločimo za življenje v avtokratskem režimu (ki je lahko tudi večstrankarski, a je njegova demokratičnost zgolj navidezna), ki jamči predvsem za ne-omejeno oziroma “svobodno” delovanje tržnih sil.