Dajmo se enkrat za spremembo strinjati z našimi oblastniki, ki pravijo, da je zdaj “potrebna tudi dobršna mera domoljubja”. Domoljubje je tako pomembno, da so temu namenili celo posebne (politične) dogodke, kot sta na primer Festival slovenske domoljubne pesmi in državna proslava Mati Slovenija - od provincialne zavesti do samostojnosti in to v času vsesplošnega varčevanja. Zakaj je domoljubje danes tako pomembno in zakaj je prav, da smo domoljubni? Vendar, ali je tisto, čemur pravijo naši politiki in dušebrižniki domoljubje res to?

Domoljubje v 21. stoletju

Najprej moramo razmisliti o tem, kaj je to domoljubje, kajti vemo, da pojmi oziroma koncepti niso nekaj statičnega, temveč se s časom in razvojem človeške misli spreminjajo. Je domoljubje 19. stoletja enako domoljubju v 21. stoletju? Seveda se nam tudi poraja vprašanje: ali ni domoljubje naših politikov arhaično in ali ne pripada nekemu drugemu času, času, ko se je šele porajala nacionalna zavest? Mi bomo svoje delo opravili pošteno in o domoljubju raje razmislili, ne pa sprejeli vsiljevanje nekih davno preživetih miselnih vzorcev, ki spadajo samo še na smetišče zgodovine.

Beseda domoljubje dobesedno pomeni ljubiti svoj dom. Pojma dom seveda ne razumemo samo v ožjem pomenu, temveč že dolgo tudi v širšem smislu, v smislu države kot širšega doma (običajno se uporablja tudi beseda domovina, ki je “dom širše družbene skupnosti”), a tudi to še ni “končni” pomen besede dom. Da bi res razumeli, kaj danes pomeni biti domoljuben, moramo slediti razvoju koncepta dom, pri tem pa nam lahko “pomagajo” nihče drug kot Stari Grki.

Stari Grki so za dom in družino uporabljali besedo oikos. Oikos je bil skupni pojem za dom (bivalni in drugi prostori, zemlja, hišni pripomočki, tudi živina) in družino (vsi člani družine, vključno s služabniki oziroma delavci na posestvu). Oikos je torej v svojem izvornem pomenu pomenil fizični prostor, z vsemi pripadajočimi dobrinami, ki ga naseljujejo pripadniki družine (ne samo v sorodstvenem smislu). Seveda ni naključje, da je oikos postal sestavni del besede ekonomija; ki izhaja iz grške besede oikonomia (oikos in nomos - zakon, upravljanje, vodenje), kar dobesedno pomeni “upravljanje z (domačim) okoljem v dobro celotne družine”.

Vendar sta se oikos in oikonomia kot koncepta kasneje razvijala naprej. Tako je znamenti francoski filozof Jean Jeacques Rousseau v svojem delu  Razprava o politični ekonomiji (1795) zapisal: “Ekonomija izhaja iz besede oikos, dom, in besede nomos, zakon, kar je prvotno pomenilo zakonito upravljanje doma za skupno dobro celotne družine. Pomen se je kasneje razširil na upravljanje te velike družine - države.” Oikos je torej pridobil širši pomen, dom je postal država, ki jo naseljuje širša družina - državljani. S tem je tudi ekonomija dobila nov pomen: upravljanje z “državnim” okoljem (s pripadajočimi dobrinami) v dobro celotne družine oziroma vseh državljanov.

A s tem se razvoj koncepta oikos še ni ustavil. "Globalni" pomen besede je opredelil nemški biolog, filozof, zdravnik Ernst Haeckl, ki je leta 1866 oblikoval koncept ekologije kot “znanstvene vede, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem” (Wikipedija). S tem je oikos (besedo ekologija je Haeckl sestavil iz besed oikos in logos) "dobil" pomen globalnega okolja. S tem pa tudi družina postane celotna človeška skupnost. Ekonomija pa v najširšem smislu pomeni “upravljanje z globalnim okoljem v dobro celotne človeške družine”.

Danes torej biti domoljuben pomeni ljubiti dom (oikos) v najširšem pomenu besede, kar pomeni ljubiti celoten planet in celotno človeštvo (družino), ki ga naseljuje. Če smo torej zares pošteni, potem danes biti domoljuben pomeni ljubiti celoten planet in vse pripadnike človeške družine. Kar pomeni skrbeti za okolje in skrbeti za soljudi; ljubiti vse, brez izjeme.

Biti domoljuben

Biti domoljuben danes pomeni, da ljubimo svoj dom - planet Zemljo. Da jo ohranjamo in da se borimo proti onesnaževalcem in tistim, ki na račun njenega uničenja okolja kujejo dobičke.

Biti danes domoljuben pomeni ljubiti pripadnike drugih narodov, vključno z Romi; homoseksualce; muslimane, budiste, pravoslavne kristjane in pripadnike vseh drugih veroizpovedi ter prepričanj; levičarje, desničarje, komuniste itd. Biti domoljuben pomeni, da si prizadevamo za blaginjo vseh ljudi.

Vendar biti domoljuben ne pomeni, da se moramo komurkoli podrejati in ne pomeni, da moramo sprejemati ukrepe, ki so naperjeni proti blaginji ljudi in ki razdvajajo ljudi.

Biti domoljuben pomeni, da se moramo aktivno upirati slehernemu ustvarjanju razdora med ljudmi na podlagi njihove različnosti, da se borimo proti kakršnikoli poskusom ustvarjanja nestrpnosti do drugih in da se zoprstavimo provincialnemu domoljubju, ki slavi in poveličuje samo eno skupino ljudi, na račun (vseh) drugih. Biti domoljuben pomeni, da se borimo proti rušenju socialne države in poglabljanju revščine, proti uničevanju šol, proti privatizaciji naših skupnih dobrin itd.

Zato bodimo domoljubni (a v najširšem pomenu besede).