Tokrat bomo malo drugače, domoljubno po domače,

saj vse je šlo že preko roba, da nam Krkovič špila pedagoga.

Zakaj?

Ker nas kriza krizira,

za vsakim ovinkom že tiči,

nas psihira in mori, smo že na robu moči,

obup nas preplavlja, depresija obglavlja,

a še z zadnjimi atomi, ki jih premoremo,

se upiramo, bojujemo in nazaj tolčemo.

Ne bo nas kriza ugnala, ne bo vlada naš up pokopala,

našo voljo da ustvarjamo in sanje uresničujemo,

da drugačno prihodnost ustvarjamo.

Kmalu ne bo več kaj nam vzeti,

nam v imenu varčevanja jemati,

takrat bo treba skupaj vstati in takrat bomo res bogati,

ker svoboda misli in besede

stopila bo iz vsakdanje bede,

bede aktualne politike,

ki z dneva v dan vse bolj trohni.

Ostali bodo brez moči,

kljub Patriji in drugi vojaški opremi,

kljub oblastniški vnemi

in moči uzurpirane ljudske oblasti.

Ni daleč čas, ko se bodo računi izstavljali

in v pokoro bodo pred ljudstvom pokleknili.

Bomo pisane svetove gradili,

medsebojno sodelovali in si delili,

bo solidarnost temeljna vrlina in vednost dobrina,

svoboden človek bo postal kapital,

iskriva misel svetu vladar.

Nič se samo od sebe zgodi,

zato brž pristavi kamenček tej zgodbi tudi ti!