Novica, ki jo objavil časopis Dnevnik, da sta dva vidna člana vlade, minister za delo, družino in socialne zadeve Vizjak in vodja direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Runjak, kupovala delnice v času, ko je vlada pripravljala teren za prodajo Telekoma, je skrajno resna. V poslovnem svetu svetu se takšne vrste dejanjem reče - zloraba notranjih informacij. Če se seveda dokaže, je kazen za takšno dejanje do 5 let zapora.

Kaj je zloraba notranjih informacij oziroma kaj sploh je notranja informacija? O tem nas pouči Agencija za trg vrednostnih papirjev: “Notranja informacija je vsaka natančna informacija, ki se neposredno ali posredno nanaša na izdajatelja ali več izdajateljev financnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov, pri čemer informacija še ni bila objavljena, če pa bi postala javna, bi lahko vplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov.”

V Dnevniku so izračunali: “Če bi torej Runjak in Vizjak že danes prodala delnice, bi pri prodaji ustvarila dobiček: prvi v višini 2940 evrov, Vizjak pa bi bil z deležem, ki je danes vreden 52.000 evrov, v plusu za več kot 8200 evrov. Še 2058 oziroma 1750 evrov bruto so Runjaku in Vizjaku prinesle še dividende, ki jih je letos izplačal Telekom.”

Visoka predstavnika vlade sta torej v samo nekaj mesecih zaslužila približno 15.000 €, poleg plače in vseh dodatkov seveda. To vsoto sta zaslužila s špekulacijami in na podlagi doslej znanih podatkov lahko domnevamo, da sta imela tako imenovane notranje informacije o bodoči prodaji Telekoma. Kaj pa navadni državljani? Številni otroci v šolo hodijo lačni, številne družine nimajo za položnice, v vrtcih se bodo drastično znižali standardi itd. S 15.000 € bi veliko otrok lahko dobilo vsaj spodobno malico.

Gospoda bosta seveda rekla, da nista počela nič nezakonitega. Morda jima bo res težko dokazati domnevno zlorabo notranjih informacij, a prepustimo to sodišču, če bosta gospoda tja sploh kdaj šla. Sporočilo državljanom pa je (ponovno) kristalno jasno: “Delamo, kar hočemo, za vas (državljane) pa nam je vseeno.” Potem pa se oblastniki čudijo, da ljudje protestirajo in norijo.

Sporno špekuliranje

Borzno špekuliranje ali mešetarjenje pa ima še eno dimenzijo. Stvar je izjemno preprosta: če nekdo zasluži 15.000 €, jih nekdo drug izgubi in ta drugi so običajno povsem navadni državljani, ki niso nikoli imeli opravka z borzo. Kajti izguba se običajno naprti najšibkejšim, temu se reče: “privatizacija dobičkov, socializacija izgub”.

Od kod ogromne izgube bank, ki jih danes plačujemo vsi? Velik del izgub je prav posledica finančnih špekulacij, saj večina denarja, ki je v letih pred krizo “poganjala” napihovanje borznih balonov, izhaja iz kreditov. Te kredite (oziroma slaba posojila) so banke, po poku špekulativnega balona, v milijardnih zneskih odpisale. In dolgove naprtile državam, ki zdaj varčujejo na plečih državljanov. Tajkuni predstavljajo mnogo manjši “greh” (a še zdaleč ne nepomemben), kot vsesplošno borzno špekuliranje v času pred krizo.

In praksa se nadaljuje, špekulirajo celo ljudje, ki so odgovorni za socialni sistem države.