Članek
Prosto po Prešernu

Prosto po Prešernu

Objavljeno Dec 03, 2012

Zdravljica

o

Prijat'li oddelile so vlade dince nam tesnó,

ki širijo nam žile, srce temnijo in oko,

ki krepé

brige vse,

v potrtih prsih up budé.


o

Komú najpred obvezno zdravljico, sosed, č'mo zapet?

Evropo naj nam zvezno zaščiti pred razpadom svet,

naju dva,

naslednika,

morilcev vseh kultur sveta!

o

Zaveznikom 'z oblakov rodu naj naš'ga pade dež;

cvetoč, kot bil očakov, razviti svet naj bo in svež!

naj nebó

milo bo

in naj se ne pregreje z'lo!

o

Sprejetost, sreča, sprava naj končno k nam že pridejo;

naj z vladavino prava se srca končno snidejo,

da oblast

nam bo v čast,

ne kot doslej nekoga last!

o

Prenehajte, Slovenke, povsodne, težke matere

in zapletene ženke, ki vam možje v bar bežé,

že otrok –

zarod ubog –

uvajati v zavisti krog!

o

Mladenči, zdaj se pije zdravljica, vi pa ste ob up;

tja, kjer ni domačije, vas žene službovanja strup,

ker zdaj vsem,

kar nas je,

vlada klub, ki ima vse.

o

Žive naj vsi v grozi in hrepene dočakat dan,

ko nafta nam odvozi, posledic čas ko bo ugnan,

ljudstva pa,

svoja vsa,

kjer vsakdo sebe v lasti ima!

o

Za gobe, rož'ce, ž'vali, mikrobe čaše vzdignimo!

Po vsem, kar so nam dali, uničevanje ustavimo,

da bo svet

živ preplet,

kjer vsak bo prostor imel živet!

o

o

Moto

o

DEDOV

Sem dolgo delal, služboval,

slovo živétju, zdravju dal,

srce je prazno, srečno ni,

a zdaj vsaj d'nar in čas deli.

o

OČETOV

Sem z'lo garal, vse službi dal,

me šef iz službe je nagnal,

srce je prazno, srečno ni,

nazaj si delo, d'nar želi.

o

SINOV

Sem se učil, nazaj nič dal,

slovo imetju, znanju dal,

srce je prazno, srečno ni,

nikdar ni imelo, kar želi.

o

o

Sonet sreče

o
O Vrba! majhna, blatna vas domača,

kjer žlahtno z rodovitnim se prepleta,

ak' uka žeja me iz tvoj'ga svéta

speljala bi bila, goljfiva kača,

o

ne vedel bi, kako se v gnoj prebrača

vse, kar kompost ti sladkega obeta;

mi ne bila bi njiva nikdar žeta,

ne bil viharjov ino suš b' igrača!

o

Čudno srce in hladno bi ročico

za doto, ki je nima sovaščanka,

jaz dobil, če vzel bi mestno 'tico;

o

kdo ve, kje bi tičala moja banka,

pred dolgom dom, pred tatom si mošnjico

kar sam lahko bi varoval, nasankal.

#Kolumne #Gregor-hrovatin