Kateri je največji greh predsednika Republike Slovenije, zaradi katerega mu je občutno padla podpora? Je morda koga žalil ali mu grozil? Ga je kak mariborski radar ujel pri divjanju? Je ponaredil svoj doktorat? Je omalovaževal svoje volilce? Ne, nič od tega. Če bi počel te reči, bi mu – sodeč po odzivih Slovencev na takšno vedenje – podpora kvečjemu narastla. Ne, ta grozni Türk je svojo grozansko plačo (Lahko kdo zasluži toliko denarja, ne da bi bil lopov?) namesto v hiše, vikende, avte in jahte vložil v – kar prsti se mi zatikajo, ko skušam to napisati – udobno in prijetno življenje. Ne, tak človek pa res ne more biti predsednik Slovenije! Lahko je predsednik katerekoli druge države na svetu, ampak Slovenije ne!

O edinstvenih odlikah slovenskega narodnega značaja je že g. Mazzini napisal več kot dovolj. Nimam potrebe, da bi mu kradel misli, sploh ker jih ni spravil na ekran nič slabše, kot bi jih sam (res je; moje mišljenje o lastnem pisanju ni prav nič po slovensko skromno). Raje bom dodal gospodarski vidik; čas je pač tak, da je treba na vse gledati skozi prizmo denarja. Torej:

Gospodarnost slovenskega narodnega značaja

Ugotovili smo, da Slovenci ne maramo uživačev. Bolj so nam všeč nasilneži, divjaki, prevaranti in gospodarji, ki nikomur ne zaupajo in vzamejo stvari v svoje roke. Slovenci imamo pač pridne roke. Kakšnemu dušeslovcu bi se morda zdelo sumljivo, da to tako poudarjamo vsakomur, ki ima pet minut časa, da nas posluša, ampak mi že vemo, kako je …

Pridnoroki Slovenec mora imeti svoje roke vedno zaposlene; če ne z drugim, pa vsaj z dvigovanjem glažka. Da bi odpravil tudi najmanjši sum, da morda kdaj vseeno počiva, svoje bivališče (najraje hišo) spremeni v gradbišče.

Pred časom sem se peljal malo po slovenski, malo po avstrijski in spet malo po slovenski strani Kozjaka. Na obeh straneh je bila večina hiš novih ali obnovljenih. Skoraj vse so sodelovale na meddržavnem tekmovanju za najbolj obupno kričeče pobarvano fasado. Okolica je bila večinoma urejena; ograje na cestni strani niso bile majave, rožice so bile pospravljene v lončke in na gredice, žive meje so bile pristrižene in na trati je živela samo trava. In vendar je bila razlika: avstrijska stran je dajala vtis večje urejenosti. Zakaj? Ker okoli avstrijskih hiš ni bilo gradbenega materiala. Avstrijske hiše so, ko jih enkrat zgradijo, zgrajene. Kot je ugotovil že Miha, slovenske niso nikoli zgrajene. Če bi bile, bi lahko kdo posumil, da v njih živijo ljudje, katerih roke počivajo …

Kot vsak Zemljan tudi Slovenec gara za zaslužek. Toda Slovenec svoj zaslužek vloži vase. Kupi si (v navedenem vrstnem redu, kolikor se da): avto, stanovanje, drugi avto, hišo, terenec, vikend, čoln, prikolico ali bivalnik, dirkalni avto, barko ali jahto in luksuzno kolo. Preostanek denarja gre iz rok v (včasih lačna) usta.

To je dobro za gradbeništvo in avtomobilizem, za silo pa še za notranjo opremo in vzdrževanje. Vse druge gospodarske panoge od slovenčevega prigaranega premoženja nimajo skoraj nič; izjema je le I56.300 – Strežba pijač.

Za znanost Slovenci nimajo časa in jih ne zanima. Le kako bi lahko iz nekih preteklih razmer predvidevali razvoj sedanjih? To so bili drugi časi … In koga briga, kaj je v tabletkah, ki jih golta! Če jih je predpisal zdravnik, so že za kaj dobre; sploh ker jim je na njegovo željo predpisal najmočnejše, čeprav sprva ni bil za to … Za rožice, sadje in vrtnine na srečo ni potrebno imeti recepta, pa tudi občutka ne; kupiš strup, pošpricaš, da se kadi, pa je mir.

Slovenci v gledališče ne hodijo gledat predstav, ampak kazat svoje nove obleke in se hvalit pred znanci, kako zadnje čase garajo. Knjig ne kupujejo zato, ker bi jih zanimale, ampak zato, ker so iz javnih občil izvedeli, da so zanimive; kupijo samo tiste, za katere so to izvedeli. Slik ne kupujejo; mularija ima na stenah posterje, babice gobline, ostali pa kakšno podedovano božjo podobo ali uokvirjeno fotografijo. Filme, najraje holivudski pop, gledajo, ko pri roki ni pravega dela, da vsaj za silo koristno zabijejo čas. Le glasba še ima svojo moč; Slovenci, ki hodijo na koncerte, gredo tja poslušat glasbo.

Šolo so sovražili vsi rodovi, odkar jo je Marija Terezija uvedla. To je pač nujno zlo. A bi lahko bila drugačna? Mogoče, a odrasel Slovenec je z njo že zaključil za vse večne čase in ga to ne zanima.

Šport in tuji jeziki Slovence zanimajo; so izvrsten način, da se za dve uri znebijo otrok in lahko gredo po svoje.

Kaj pa storitve? To je samo zapravljanje časa in denarja! Frizerja rabiš, če te doma nihče ne zna ostriči ali pa greš 'na lepše'. Manikuro in pedikuro rabiš, ko se ti nohti zaraščajo v kožo. Masažo rabiš, ko te boli. Vse ostale težave pozdravi kvihtanje z glažkom …

V restavracijo se gre za okrogel rojstni dan, poroko, pogreb, ko pridejo sorodniki od daleč in kadar ni druge možnosti. Naroči se pico ali dunajca s pomfrijem ter zeleno solato z bučnim oljem. Doma se jé, kar zraste na vrtu. V trgovini se še kaj dokupi, ampak vedno iste reči. Slovenka neizmerno rada gleda kuharske oddaje, a če bi jih skušala prepogosto posnemati v lastni kuhinji, bi ji mož Slovenec hitro dostavil hrup v ušesa ali zvezdice okoli njih.

Potovanja so za turiste. Kdo bi hotel hoditi po muzejih in gledati fasade starih hiš, če lahko gre v hotel ob plaži in se en teden ne gane več kot 400 m zračne črte od svoje sobe?

Glavne gospodarske panoge Slovencev so skrb zase, za dom in vrt ter za družino in prijatelje. Pretok uslug v teh panogah je velikanski, pretoka denarja pa skorajda ni. Bržčas bi Slovenci najraje imeli čudežen vrt, na katerem bi zrastlo vse, kar bi potrebovali, da jim ne bi bilo treba nikoli prestopiti njegovih meja. No prestopili bi jih, da bi skočili k sosedu na šilce in se prepričali, da imajo sami lepši in bolje izkoriščen vrt.

Toda kako naj se tudi v najboljšem primeru na lastnem vrtu ustvari dodana vrednost, če pa je ves pridelek in predelek namenjen lastni rabi? Tudi če bi tak samozadosten Slovenec vzgojil najboljši krompir na svetu, svet od tega ne bi imel nič, dotični Slovenec pa zgolj nekaj dobrih kosil …

Sanjsko življenje Slovencev ni toliko stvar prihodnosti, kamor naj bi nas pripeljal razvoj družbe, kot je stvar prazgodovine, od koder nas je družbeni razvoj odpeljal …

Kako naj torej Slovence doma in v svetu predstavlja človek, ki rad izvrstno jé in pije, se oblači v po meri ukrojena oblačila iz najboljših tkanin ter se doma in v službi obdaja z ročno izdelanim masivnim pohištvom? Da ne govorimo o tem, da g. predsednik ne tvitajo, da popolnoma obvladujejo svoje vedenje in govorjenje ter ne le ne vozijo lastnega avtomobila, ampak tudi v službenem volan prepuščajo vozniku …

Ne, neprimerno bolje je imeti garača, pa čeprav z dvema levima rokama, samo da sta pridni. Še bolje pa je imeti osebo, ki bo slovenstvo pomagala vrniti v svet zveri, od koder je pred milijonom let izšlo skupaj s preostalim človeštvom. Naj Slovenija postane vrtiček njegovega gospodarja, kjer bodo vsi škodljivci izgnani ali zadimljeni! Na zdravje!