Bodo tudi letos potekale goljufije za pozicije v Državni svet? Državni svetniki so voljeni prek posrednih volitev v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih in jih volijo t.i. elektorji. 6 od 40 svetnikov je predstavnikov negospodarskih dejavnosti in med temi je tudi predstavnik za področje socialnega varstva, ki ga preko elektorjev volijo poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. Za to mesto se ponovno poteguje Boris Šuštaršič, ki mu je od leta 1992 spodletel le en mandat.

Ob vsakem novem mandatu se moramo tako utemeljeno spraševati o zakonitosti volitev oz. upravičenemu številu elektorjev. Sum glede ponarejanja števila elektorjev se vleče že dolga leta[1], a do sedaj se še noben organ po uradni dolžnosti ni lotil raziskovanja, čeprav gre za kaznivo dejanje po 165. členu KZ[2]. Morda pa le v upanju, da bo tokrat drugače pišemo in opozarjamo na to.

Vsaka organizacija, ki  je upravičena, da sodeluje na volitvah mora predložiti listino o strokovnih članih na podlagi katerih pridobi elektorje. Na sto strokovnih delavcev ima pravico do enega dodatnega elektorja[3]. Več elektorjev ima, večjo volilno moč pridobi. In invalidske organizacije so se zelo dobro usposobile za manipulacijo s podatki in prikazovanjem daleč večjega števila strokovnih delavcev kot jih dejansko premorejo. Prikazujejo število članstva oz. poljubno izmišljeno število, da le dosega ali presega 100. Vse, da pridobijo še enega elektorja. Nikakor pa ne gre za dejansko število strokovnih delavcev, ki opravljajo ustrezno strokovno dejavnost na področju socialnega varstva in so tudi člani ali celo zaposleni v organizaciji. Pa kaj, saj tega nihče ne preverja in zato jih ne skrbi, da bi za svoje nezakonito početje kdo odgovarjal. Letos smo ponovno dregnili v to vprašanje in o tem obvestili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije, kjer so takoj začeli s preverjanjem o utemeljenosti prijave.

Poklicali smo tudi na Državno volilno komisijo (DVK) in o preverjanju resničnosti podatkov povprašali svetovalca Marka Golobiča, ki nam je pojasnil, da oni niso pristojni za preverjanje verodostojnosti listin, saj izhajajo iz predpostavke, da so podatki resnični. Kaj hočete reči, da papir prenese vse? »Nekako tako lahko rečem«, mi je odgovoril. »Če imate utemeljen sum, lahko vi izpodbijate volilni imenik.« Gre morda za opustitev dolžnega ravnanja uradne osebe in torej za kršitev drugega odstavka 165. člena KZ? Ob tem se seveda spomnim na moj dopis izpred petih let, ki je bil naslovljen prav na DVK v katerem sem prosila, da se zoper kršitelje ustrezno ukrepa, a zgodilo se ni nič. Se opravičujem, zgodilo se je, da je Boris Šuštaršič ponovno postal državni svetnik in to funkcijo zlorabljal za doseganje svoj ozkih parcialnih interesov in ohranjanje monopola nad loterijskim denarjem FIHO. Pravzaprav je aktivno pripomogel k preprečevanju pluralizacije storitev na področju socialnega varstva in s tem neposredno škodil ne le strokovnim delavcem s tega področja, ampak tudi invalidom samim. S svojimi manipulacijami v Državnem svetu in kot predsednik NSIOS je bil ključen dejavnik za zavrnitev Zakona o osebni asistenci.

Na DVK pa smo od direktorja nekaj dni kasneje dobili povsem drugačen odgovor in zavezo, da bodo od vsake organizacije, ki bo prijavila več kot 100 strokovnih sodelavcev, zahtevali tudi poimenski seznam le-teh in jih hkrati še enkrat opozorili, da morajo biti podatki verodostojni.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki formalno-pravno sploh ne obstaja, je v začetku oktobra vsem svojim članicam (invalidskim organizacijam) poslal osnutek Pravil o izvolitvi predstavnikov strokovnih delavcev in zunanjih sodelavcev s področja socialnega varstva v volilno telo za volitve članov Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta  skupaj s primerom zapisnika, ki ga je potrebno poslati na DVK, na katerem pa je bilo že napisano ime kandidata za Državni svet. Uganite katero? Boris Šuštaršič, seveda.

Boris Šuštaršič je kot običajno kandidiral tudi na Socialni zbornici Slovenije, kjer so ga do sedaj vedno izbrali kot svojega edinega kandidata, saj prav tu že vrsto let na ključne pozicije preko NSIOS kadruje svoje zveste invalidske funkcionarje. Četudi Šuštaršič nima potrebnih strokovnih referenc na področju socialnega varstva; ne izobrazbe in tudi ne strokovnega izpita. A tokrat so se očitno ustrašili preverjanja KPK in so zamenjali taktiko ter za svojega kandidata imenovali Naceta Kovača, predsednika Socialne zbornice. A to je lahko le za videz, saj ima Socialna zbornica kar 10 elektorjev in mnogi med njimi so funkcionarji invalidskih organizacij. Seveda so le-ti za zvestobo dobro nagrajeni preko vsakoletnih razpisov iz sredstev FIHO. Tako so Borisa Šuštaršiča kandidirali Društvo distrofikov Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, Društvo gluhoslepih Slovenije Dlan, Društvo vizija in Društvo laringektomiranih Slovenije.  

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije je predlagala mag. Darijo Kuzmič Korva, Zveza slepih in slabovidnih Slovenije pa Tomaža Wraberja. Za to mesto se tako potegujejo štirje kandidati. Seveda je sedaj pomembno, koliko elektorjev bodo sedaj pridobile invalidske organizacije oz. ali bodo tvegale kazenske ovadbe in podale napihnjeno število strokovnih delavcev.