Zgodba 1:

Nevzgojen, razvajen, sebičen, nesramen in pohlepen mladenič v kazinojih zakocka* velikansko premoženje, za katerega se je večinoma zadolžil. Zaskrbljena starša mu tik pred popolnim propadom nakažeta denar za poplačilo nakopičenih dolgov in se pri tem tudi sama krepko zadolžita. Vendar sin z njunim denarjem v resnici ne poplača svojih dolgov, temveč z denarjem staršev začne še bolj tvegano kockati. In uspe mu, kocke so mu naklonjene. Pokrije svoje dolgove in poleg tega še bajno zasluži. Živi lagodno in premožno življenje ter kocka naprej. Starša se otepata s hudimi dolgovi, zmanjšujeta obroke hrane, prodajata zlatnino in srebrnino, garata, pozimi skorajda ne kurita, a sin se zanju in njune težave ne zmeni. To pač ni njegov problem; svetuje jima, celo zahteva, naj pač bolj skromno živita, da bosta lažje odplača svoje gromozanske dolgove.

* kockanje - pri tem mislimo na igranje različnih iger na srečo

 Zgodba 2:

Samo ZDA so za reševanje krize, ki se je začela leta 2008 in ki so jo povzročile največje kockarske (špekulantske) ustanove v zgodovini - banke, finančni skladi, namenile več kot 3 trilijone oziroma 3000 milijard dolarjev (CNN Money), skupaj naj bi šlo v svetu za reševanje krize že približno 14 trilijonov dolarjev (The Fiscal Times).

Države zaradi velikanskih dolgov, ki so si jih nakopale z reševanjem finančnih ustanov, krčijo predvsem socialne izdatke, kar povečuje revščino, še zlasti v najranljivejših skupinah prebivalstva. Celo v razvitih državah (EU in OECD) je danes revnih že 30 milijonov otrok (UNICEF).

Medtem pa največje svetovne banke znova dosegajo rekordne dobičke. Tako so na primer dobički ameriške banke JP Morgan Chase v primerjavi s preteklim letom narasli za 34 odstotkov, njen dobiček je v zadnjem četrtletju znašal 5,7 milijarde ameriških dolarjev (Dnevnik).

Bankirji mimogrede državam svetujejo, naj radikalno varčujejo, da bodo lahko odplačevale velikanske dolgove (ki so si jih nakopičile z njihovim reševanjem).

Prvi nauk zgodbe 1:

Kockanje se na dolgi rok vedno konča z dolgovi.

Drugi nauk zgodbe 1:

Če kockarju pomagaš z denarjem, si natanko na istem, kot če bi denar vrgel proč.

Prvi nauk zgodbe 2:

Kockanje oziroma špekuliranje se na dolgi rok vedno konča z dolgovi.

Drugi nauk zgodbe 2:

Če kockarju oziroma špekulantu pomagaš z denarjem, si natanko na istem, kot če bi denar vrgel proč.

Verjetno nadaljevanje zgodbe 1:

Mladeniču se bo pri kockanju slej ko prej zalomilo, na dolgi rok je njegov propad zagotovljen. Takrat mu starša, četudi bi hotela, ne bosta mogla več pomagati, saj še zase nimata dovolj.

Verjetno nadaljevanje zgodbe 2:

Bankirjem se bo pri špekuliranju (kockanju) slej ko prej zalomilo. Takrat jim države, tudi če bi hotele, ne bodo več mogle pomagati, saj še zase oziroma svoje državljane ne bodo imele dovolj. Ali pač. Lahko pa državljanom, tudi najmlajšim, preprosto poberejo še tiso kar imajo.

Splošni nauk:

Ne verjemite politikom, kockarjem in kockarskim bankirjem, ko govorijo o nujnosti varčevanja. Varčevanje je zgolj druga beseda za pokrivanje njihovih dolgov oziroma njihove nesposobnosti.