Še je čas, da ozdravimo Slovenijo Združenje umetnikov Paviljon nima finančnih in organizacijskih možnosti, zato potrebuje pomoč vseh nas, somišljenikov, ki verjamemo, da so tudi alternative možne in uresničljive. Dajmo to še dokazati s podpisom podpore:

Predlog zakona o konoplji šifra 538

Predlog zakona o samozdravljenju šifra 537

Predlog zakona o osnovnem bivanju šifra 536

Predlog zakona o referendumu in ljudski iniciativi šifra 535

Drage državljanke, dragi državljani. Nič ne pomaga jokati in stokati ter se pritoževati nad težkimi časi in politiko, ki neusmiljeno udriha po naših hrbtih. Že nekaj tednov je v Državnem zboru pobuda ljudske iniciative štirih zakonov, ki bi lahko prispevali pomemben korak v smeri drugačne prihodnosti naše države. Časa je samo še tri tedne, da se za vsak predlog zbere potrebnih 5000 podpisov. V nasprotnem primeru bo tudi ta napredna pobuda, ki nima kapitalskih interesov oz. jim prav nasprotuje in je izraz razsvetljenosti ter angažiranosti peščice posameznikov klavrno zamrla. In zato ne bo kriva visoka politika, ampak (tudi) vi, prav vsak izmed vas, ki ne uspe oditi na najbližjo upravno enoto, oddati podporo in vrniti svoj podpis pobudniku.

Prav neverjetno, koliko je bilo o tem govora in informacij na omrežju, razne skupine na Fb, a dejansko le skromen odziv na terenu, kako malo je do sedaj prispelo podpisov podpore. Koliko vas je, ki propagirate kajenje in osebno uporabo konoplje? Koliko ali kaj ste za to pripravljeni storiti? Dovolj bi bilo, da bi se povezali in vsak bi imel nalogo, da zbere deset ali dvajset podpisov. Lahko bi se tudi našli posamezniki, ki bi dan ali dva nagovarjali mimoidoče pred upravnimi enotami in mimogrede zbrali tudi 100 podpisov na dan. Verjemite mi, da ne govorim na pamet, ampak iz lastnih izkušenj in nedavne prakse, ko smo zbrali v polovičnem času več kot 7000 podpor za Zakon o osebni asistenci. Le tako se bo dejansko dalo kaj izboljšati, kaj spremeniti, kaj spodbuditi in tako ustvariti, nove možnosti in priložnosti za boljšo, drugačno prihodnost. Sedaj, ko nam je vsem že postalo povsem jasno, da nimamo več kaj upati, še manj zaupati, da bodo drugi naredili kaj za nas, ko ni več kaj čakati, moramo sami vzeti zadevo v svoje roke. Ne stopicati v prazno, ne mencati, brez izgovorov in brez pomislekov, je sedaj samo še čas za konkretna dejanja. Ker časa ni več, morate pohiteti.

Seveda »veliki« mediji o teh štirih ljudskih iniciativah ne govorijo skoraj nič in prav ta molk je ubijalski. Raje nam vsakodnevno perejo možgane s krizo, ki je vedno hujša in terja od nas neizogibne nujne ukrepe nam v škodo; seveda pod izgovorom, da gre za naše dobro. Tako smo se že navadili, da je apatija na višku in nemočno zgolj še čakamo, kdaj pride naslednji udarec po glavi, da bomo nanj dovolj stoično pripravljeni prinesti ga pokončno. Koliko časa še se ne ve, a kdor pade je pač izgubljen.

Zato spoštovani, nikar ure in ure ne zapravljajte za razprave po omrežju, ampak nekaj tega časa posvetite konkretni akciji s konkretnim učinkom, za vas in za vse nas.