1. Gregorjeva knjiga (Bogeza)

Začetki dojemanja in verovanja – Človek zazna svet in ustvari vero

Človek … (Gén-eza)

1 (1) V začetku je človek zaznal zgoraj in spodaj. (2) Povsod je bilo gladko in mehko, tema se je razprostirala nad globinami in gib materin je vel okoli posteljice.

(3) Človek je zaznal: »Svetloba!« In bila je svetloba. (4) Človek je videl, da je svetloba dobra. In človek je ločil svetlobo od teme. (5) In človek je svetlobo imenoval zunaj, temo pa je imenoval notri. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.

(6) Človek je zaznal: »Obok sredi vodá, ki loči vode od vodá!« (7) In človek je šel skozi obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. (8) Človek je obok imenoval nožnica. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.

(9) Človek je zaznal: »Vode tostran nožnice se zberejo na en kraj in prikaže se kopno!« Zgodilo se je tako. (10) Človek je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval plodovnica. Človek je videl, da je dobro. (11) Nato je človek zaznal: »Zemlja požene življenje, roke, ki dajejo božanje, in telo, ki na zemlji nosi dojke z mlekom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. (12) Zemlja je pognala življenje, roke, ki dajejo božanje, in telo, ki na zemlji nosi dojke z mlekom po svoji vrsti. Človek je videl, da je dobro. (13) In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.

(14) Človek je zaznal: »Oči na telesnem oboku! Ločujejo dan od noči in so znamenja za čase, dneve in leta! (15) Svetijo na telesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Bilo je tako.

… zazna svet … (Poveza)

(16) Človek je zaznal dve veliki luči: večjo luč, ki gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki gospoduje noči, ter zvezde. (17) Človek jih je opazil na nebesnem oboku, da bi razsvetljevale zemljo. (18) Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Človek je videl, da je dobro. (19) In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.

(20) Človek je zaznal: »Živa bitja mrgolijo v vodah in ptice letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« (21) Človek je zaznal velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Človek je videl, da je dobro. (22) In človek jih je poimenoval in opazoval: »Plodite se in množite, polnite vse morsko vodovje! In ptice se množijo na zemlji!« (23) In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.

(24) Človek je zaznal: »Zemlja rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Bilo je tako. (25) Človek je opazoval zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Človek je videl, da je dobro.

… in ustvari vero (Brezveza)

(26) Vernik je rekel: »Naredimo boga po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« (27) Vernik je ustvaril boga po svoji podobi, po svoji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. (28) Vernik ju je poimenoval in vernik jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (29) Vernik je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme! Naj vama bo v hrano! (30) Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, so v živež vse zelene rastline!« Zgodilo se je tako. (31) Vernik je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.

2 (1) Tako sta bila narejena božje kraljestvo in zaznana zemlja in postavljena vsa njuna vojska.

(2) Sedmi dan bo vernik dokončal vojno, ki jo je zanetil, in počival bo sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. (3) In vernik ne bo poimenoval sedmega dne in ga posvetil, kajti ta dan bo umrl od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je 'ustvarjal'.

Kolumna je prevod slovenskega prevoda mnogih prevodov, predelav in narekov človekov.