Kako ambivalentno sodni sistem v Sloveniji v resnici deluje, jasno nakazuje afera, ki se že dalj časa odvija na Univerzi na Primorskem (UP). Zlasti v smislu zaščite delavskih pravic vse pogosteje opažamo rabo krepko različnih vatlov. Ene v primeru prekarno zaposlenih, druge v primeru direktorske svojati.

Rektor UP dr. Marušič je ob koncu letošnjega avgusta razkril javnosti že dolgo znano dejstvo o nenamenskem trošenju javnih sredstev v ZRS in FHŠ, ki sta sestavni del UP. Ključen pri razkrivanju nepravilnosti je bil dr. Drevenšek, kvaliteten znanstvenik, znan po svobodomiselnosti in osebni poštenosti, ki je z aprilom letošnjega leta nastopil funkcijo v.d. dekana FHŠ. Na več primerih selektivne revizije je bilo jasno in povsem nedvoumno ugotovljeno, da je bil dr. Darovec neposredno odgovoren za finančne nepravilnosti in nenamensko razdeljevanje javnih sredstev. Klobčič se je torej razpletal dalj časa, afera pa je izbruhnila v vsej silovitosti po 23.8.2012, ko je rektor Marušič sklical sestanek za Darovčev zagovor pred prekinitvijo delovnega razmerja.

Vso dogajanje se je uvrstilo na udarne strani dnevnih časopisov. Vendar pa se ni zgodil lov za podatki in neposredno preverjanje stanja, pač pa se je sprožila šokantna gonja proti dr. Marušiču in dr. Drevenšku. Hitro je postalo jasno, da je okrog dr. Darovca spletena klientelistična mreža, ki je krdelno stopila svojemu morda niti ne ključnemu pripadniku v bran. S svojimi besnimi in deplasiranimi izlivi vseh sort v rubrikah pisem bralcev in preko voljno ali nevoljno nevednih in neraziskujočih novinarjev v večini medijev je do nerazpoznavnosti izkrivila celotno zgodbo: Ježeš, kako bo pa sedaj g. Darovec brez službe, ko pa je navajen visokih mesečnih prilivov… Ne le med večjim delom bralstva, tudi med študenti so uspeli ustvariti vtis o neki razklanosti. Saj veste, v Sloveniji v resnici nihče nima prav – vsak je malo kriv – to je stara kranjska maksima, ki nas nikakor noče odlepiti od evropske periferije. Dr. Darovec je ves čas s kremenitim obrazom gledal v kamere in pisal v časopise. Pri tem ni pozabil v akcijo vpreči predsednika Študentskega sveta UP g. Semirija, ki je z neštetimi dopisi, pismi in ostalimi aktivnostmi po navodilih guruja Darovca obveščal medije. Vendar, kdor je hotel videti je videl! Študentka, gospa Olga Kaliada (predhodna predsednica ŠS UP) je z jasno izjavo v Primorskih novicah razčistila vsak dvom: „Študenti, če že spremljajo vso zadevo, vedo, da ne gre za borbo Darovec – Marušič, pač pa za borbo kraja – nekraja“. Aktualni predsednik ŠS UP g. Semiri je povsem pozabil na zastopanje interesov vseh študentov in je odprto v ospredje postavil zasebne cilje, kot je npr. nagrada pri poprečju ocen ali kasneje morebiti celo, bognedaj, kako od vodilnih pozicij (le kdo bi kot študent izžareval tako lojalnost kar tako, brezplačno?) na UP.

In kaj nam razkrije pozorno spremljanje medijske kampanje? Razmišljujočega bralca bi moralo najprej zanimati, koliko v znanstvenem smislu tehta dr. Darovec, da sploh zaseda tako odgovorno delovno mesto. Meni se je zdel njegov opus precej neprepričljiv. Pravzaprav reciklaža na reciklažo – množica podvajajočih se ali kot jajce jajcu podobnih naslovov in potemtakem najbrž tudi vsebin. Zato se sprašujem, kako je ob takih kilavih referencah dr. Darovec uspel zvleči tolikšno maso denarja na FHŠ in ZRS. Kje so tu nadzorni mehanizmi, ki bi točkovno bogatega Darovca tudi kvalitativno preverile? Kakšna je vloga vodstva Agencije za raziskovalno dejavnost, v katere upravnem odboru je sedel tudi dr. Darovec (sic!)? Da si Slovenija v časih milijardnega proračunskega primanjkljaja dovoli toleriranje povsem izvenznanstvenih kriterijev pri distribuiranju javnega denarja, je povsem nezaslišano. No, glede nenamenskosti ima tudi dr. Darovec svoje mnenje, saj je za Primorske novice npr. izjavil, da nikakor ne gre za nenamensko porabo očitanega mu pol milijona zlorabljenih evrov, pač pa so nenamensko porabili kvečjemu desetino tega. Je dr. Darovec želel povedati, da je v.d. dekana dr. Drevenšek do zdaj razkril le desetino tega?!

Ko ga je rektor UP, dr. Marušič, povabil na zagovor (sestanek 23.8), je dr. Darovec zahteval, da rektor Marušič na sestanku ne sme biti prisoten!? Na sestanku je dr. Darovec sam celo priznaval nenamensko porabo denarja tako, da je to utemeljeval z njemu in podobnim patronom lastnim razumevanjem zakonskih določil. Zatrjeval je tudi, da je celoten ZRS na njegovi strani. Na enak način, kot je ob pomoči študenta Semirija ustvarjal vtis, da ga študenti UP podpirajo. Mar to pomeni, da je v Sloveniji bistveno, kdo je s tabo, in da kršenje zakonodaje ni problem, če se jih s tem dovolj strinja? Hm, čutim, da prihaja čas gneva in upora.

Seveda se mediji niso spraševali, kaj naj bi Darovec zakrivil, ampak so udarili plat zvona, da Marušič meče Darovca iz službe. Ja, ubogi direktor končal na cesti itd. Niso pa povedali, da je bil direktor ZRS razrešen in mu je bilo odpovedano delovno razmerje iz krivdnih razlogov zato, ker so ga zasačili pri kraji denarja, ki ga z delom večina ne prigara v celem življenju. Kaj bi se zgodilo nekomu v običajni službi „navadnih“ ljudi, ki bi denimo odnašal izdelke s tekočega traku domov?

Neverjetna je tudi lahkotnost, s katero dr. Darovec najema pregrešno drage odvetnike, ki zaračunajo za eno samo pravno mnenje skoraj 6.000 € (ali jih misleč na svojo dokončno zmago plačuje s sredstvi, ki jih bi kasneje lahko refundiral iz davkoplačevalskih sredstev – češ, bil sem se prisiljen braniti?). Rezultat Darovčeve obsežne medijsko podprte akcije je bila bliskovita začasna odredba sodišča, po kateri je bil s svetlobno hitrostjo vrnjen na mesto direktorja upravljalsko pozasebljenega ZRS, ki ga pokonci drži prav davkoplačevalski denar. Prav neverjetno, da je preko sodišča dobil priložnost, da lahko prikrije vse lopovščine in tudi obračuna s tistimi, ki so razkrili krajo. Na udaru bo še tistih nekaj preostalih kvalitetnih raziskovalcev, ki jih doslejšnji valovi čistk niso uspeli odplakniti (kje so bili mediji in sodišče takrat?). UP še nikoli ni doživela takega udarca, kot prav ob velikem „comebacku darovalca“. Na tem mestu velja poziv svobodomiselnim ljudem in akademikom: „Ustavite Darovca“. Ali pa mogoče koga, ki je v ozadju. Šušlja se, da je dr. Darovec dobival navodila od znanega in prekaljenega „uporabnika“ davkoplačevalskega denarja iz slovenske raziskovalno-akademske sfere.

In kako naj rektor Marušič in v.d. Dekan Drevenšek zaščitita UP, FHŠ in ZRS pred uničenjem dokazov, ki so takorekoč na dosegu dr. Darovcu ob (upajmo, da začasnem) povratku na zamrznjeno delovno mesto? Le s preprečitvijo dostopa do vseh dokumentov in računovodskih izkazov! Če bi sodišče dojelo širino nepotistično-klientelistične koruptivnosti slovenske akademske sfere, bi izdalo začasno odredbo, da Darovca zadržijo čim dlje proč od Kopra!

Problem je seveda sistemski: če Vlada hoče zares opraviti s presihanjem javnih sredstev v raziskovalno-akademski sferi, in zraven privarčevati, naj za začetek ukine ARRS (Javno Agencijo za raziskovalno dejavnost, ki je omogočala pogoje, da se je sistemska akademska lopovščina razrasla po vseh institucijah, kjer so si lahko od javnih projektov prenakazovali visoke zneske), denar za plače raziskovalcem in pedagogom po zavodih in fakultetah, ki so prav tako javni uslužbenci, pa naj Ministrstvo za znanost razdeljuje neposredno, brez škodljivih interferenc.