“Večina se bo morala prilagoditi trgu,” je nedavno izjavil poslanec A. Šircelj v intervjuju za časnik Večer, pri tem je še zlasti izpostavil mlade. Njegova izjava je vsekakor vredna vse naše pozornosti. Prilagoditi se trgu? Vprašanje je izjemno pomembno, a kaj sploh pomeni “prilagoditi se trgu”? Še prej pa razmislimo o trgu oziroma o tem, kako ga dojemamo.

Trg je danes postal nekaj, o čemer se sploh več ne razpravlja, razmišlja, sprašuje, o čemer se sploh več ne dvomi. Dejansko je Trg že dobil religiozne razsežnosti: s svojimi svečeniki (med njimi so še zlasti ekonomisti), verniki, “svetimi” knjigami, posvečenimi institucijami in z vso ustrezno ikonografijo; celo svojo inkvizicijo (evropska trojka na primer).

V imenu Trga se počne vse mogoče: uničuje se eksistenco milijonov ljudi, uničuje se zdravstvo, šolstvo, vsepovsod se zmanjšujejo pravice ljudi, uničuje se okolje itd. A ukrepi, ki imajo za posledico vse našteto, sploh niso sporni, saj tako vendar zahteva Trg. Izvajalci drastičnih ukrepov seveda nimajo slabe vesti, saj vendarle vse počnejo v imenu vsemogočnega Trg. Zgodba nam je seveda znana: “v imenu...” so se od nekdaj počele najbolj umazane stvari.

Demistifikacija trga

Trg je v svojem izvornem pomenu prostor, na katerem poteka menjava dobrin, trgovanje. Seveda pa trg ni samo prostor, temveč celota vseh udeležencev in njihovih medsebojnih odnosov, ki trgu “dajejo vsebino”. Danes trgi niso prav nič drugačni, le da se je spremenil - razširil prostor in način trgovanja. Trgi imajo danes mnogo širše dimenzije, trgovanje poteka večinoma elektronsko, a še vedno gre za “vsoto” vseh tržnih udeležencev, ki med seboj trgujejo.

Že na antičnih in srednjeveških trgi so veliki trgovci igrali najpomembnejšo vlogo in določali “politiko” trgov (cene, ponudbo in povpraševanje), a vendar je bila njihova vloga omejena z močjo plemstva, vladarjev, države. Danes pa so ključni tržni igralci na regionalnih ali na globalnem trgu postali tako močni, da lahko vodijo politiko držav, ki jo enostavno prilagajo lastnim interesom. Politiki so dejansko postali tržni policaji, ki skrbijo, da se prostovoljno ali s silo uveljavljajo interesi trgov oziroma ljudi, ki z njimi upravljajo, bolje rečeno manipulirajo. “Svoboda” trgov izhaja iz odsotnosti omejitev, ki so jih nekoč postavljali plemiči, vladarji, države, sodišča itd.

Prilagoditi se trgu torej pomeni, da se podrejamo politiki največjih tržnih igralcev - bank, zavarovalnic, finančnih skladov, za katerimi pa stojijo povsem konkretni ljudje, ki točno vedo, kaj si želijo. In želijo si neomejeno bogastvo in neomejeno moč. Trg je ekonomski mehanizem s katerim manipulirajo povsem konkretni ljudje. Se moramo torej podrediti njim?

Prilagoditi si trge

V resnici se ne smemo prilagoditi trgom, ampak si moramo trge prilagoditi. Naj vsega peščica posameznikov (simbolični 1%, dejansko pa jih je še manj) dobesedno odloča o usodi sveta?

Izjava se mora glasiti natanko takole:

VEČINA SI MORA PRILAGODITI TRGE!

Večina (simboličnih 99%) preprosto ne sme pristati na politiko prilagajanja trgom (ki je postala edina politika večine svetovnih držav), temveč trge prilagoditi interesom večine, to je človeštva. Kar sploh ni enostavno, saj imajo proti sebi skorajda celotno politično kasto.

Zato je potrebno še nekaj:

VEČINA SI MORA PRILAGODITI POLITIKO!

Res, velikanske naloge. A če jih ne opravimo, bo naša prihodnost skrajno črna, če sploh bo.