Natančno poslušanje politikov in pripadnikov elit vam hitro pove, da uporabljajo zgolj nekaj izjav, ki jih vedno znova ponovijo, nanašajo pa se na krizo, varčevanje, izhod iz krize, obsojanje revolucije in komunistično mafijo, ki je kriva za vse. Vse to delajo tako zagnano in s tako ihto, da bi smeli sklepati na naravo njihovega značaja.

Nekdo, ki se je pred mnogimi leti zelo dobro spoznal na propagando in bil tudi minister zanjo, je ob neki priložnosti rekel: intelektualne dejavnosti ogrožajo izgradnjo značaja. Da bi imeli ljudje dober značaj, se morajo torej čim manj posvečati intelektualnim dejavnostim in se predajati drugim, neintelektualnim. Morda to pomeni, da morajo čim manj brati knjige, saj je tako branje intelektualna dejavnost, če pa že morajo brati, naj berejo zgolj to, kar krepi značaj.

In zakaj naj bi človek krepil značaj? Da bo okrepljen, močan, trd. Močan značaj se tudi laže brani pred morebitnimi nepridipravi. Mož, ki je vedel, kako deluje propaganda in zakaj je potrebna, je zato rekel tudi tole: če nas napadejo, se lahko branimo le s kanoni, ne z maslom. Ljudje z močnim značajem so zato lahko tudi zelo nevarni – predvsem za druge ljudi, seveda, in zlasti tedaj, ko verjamejo, da jih ti napadajo, saj takrat privlečejo na dan vse mogoče kanone in streljajo.  

Sam pa sem prepričan, da neodvisno od vsega tega obstaja energija mladosti, ki jo prepoznavam v mladih ljudeh, pa tudi v starih in zelo starih, energija, ki je neodvisna od značaja in se preprosto ne pusti uloviti v sodobne postideološke floskule o kapitalizmu s prijaznim obrazom, ki ga je treba reševati, da nam bo šlo bolje v federativni Evropi, kot predlaga oni baron, energija, ki ni paranoidna in ni pripravljena verjeti v zarote, kanonov pa kratko malo ne potrebuje.

Energija mladosti je neulovljiva, neustavljiva, je kreativna in inteligentna, nedoločljiva in neskončna. Jamranje starcev, da moramo v teh časih krize obsoditi socialistično revolucijo & komunistično mafijo ter poprijeti z vsemi štirimi, da bomo z novimi vrednotami reševali kapitalizem, je tako rekoč ključna razsežnost zapoznelega antikomunizma, ki se je zrušil že pred več kot dvajsetimi leti. Skoraj neverjetno je, da še vedno poslušamo zgodbe o komunističnih zarotnikih Kučanovega klana in udbomafije, ki ovirajo reševanje sicer reševanja vrednega kapitalizma, ki je na tem planetu v istem času, kot je obstajal socializem, povzročil bistveno večjo bedo in uničil neprimerno več eksistenc.

Seveda ne smemo biti naivni. Tako jamranje je simptom, ki se ne pojavlja po naključju, saj dobro vemo, kako nastajajo simptomi in zakaj. Torej nas simptom ne preseneča, lahko pa ga tudi pojasnimo. Za kaj torej gre?

Ko je pred dvajsetimi leti padel berlinski zid, ko se je zrušil sovjetski imperij, ko so padle socialistične države, smo pričakovali spremembo na bolje. Ali smo upali na neoliberalni kapitalizem? Ste nori! Upali smo na življenje, ki bo ohranjalo naše dostojanstvo, omogočalo ljudem kreativno delo, pričakovali smo solidarnost, pravičnost, odprtost življenja, ki se je zmožna ohranjati pri življenju. Ali smo to tudi dobili?

Ne, smo pa dobili bebavo neoliberalno zgodbo o uspehu, tajkune, ropanje družbenega bogastva, družbeno razslojenost brez primere in revščino, nezaposlenost, propadanje tovarn in podjetij, aroganco politikov, ki se prekladajo iz enega naslonjača v drugega, dobili smo krizo in reševalce krize, upadanje standarda, kakovosti življenja, plač in vsega drugega, kar smo že imeli. Sedaj nas še bolj stiskajo in obenem govorijo, naj se smehljamo, naj bomo pridni, veseli, optimistični, saj bo domnevno že jutri bolje.

Neoliberalni kapitalizem nas je posrkal vase, postali smo njegovi pokorni hlapci. In natanko tu pride do izraza antikomunizem. Razvijajo ga prav zato, ker nimajo niti najmanjšega pojma, kako rešiti neoliberalni kapitalizem, obenem pa se tudi bojijo ljudi, saj nimajo niti enega samega argumenta, zakaj naj bi predatorski kapitalizem sploh reševali. Pripadniki elit se preprosto bojijo ljudi, zato manipulirajo z njimi. Zgodba o manipulaciji oziroma propagandi je, kot po navadi, zelo preprosta.

Ko je kapitalizem v krizi, ki je primerljiva s tisto iz leta 1929, nenadoma obrneš ploščo in začneš pripovedovati ljudem pravljice. Zdravi pameti se sicer upira o tem govoriti, vendar je treba.

Pravljica je tale. Dragi državljani, problem sploh ni kapitalizem, kot vam zmotno govorijo levičarji. Problem ni nezaposlenost, revščina, beda, propadanje podjetij, bogatenje nekaterih na račun večine, problem niso banke, neodgovorni managerji in nemoralni direktorji, ki so ustvarili milijarde in bilijone evrov dolga, problem ni kopičenje profitov, ki ga ustvarjajo delavci s prodajanjem sebe kot delovne sile, problem je – komunizem.

Res je, da nič več ne obstaja, res je, da je komunistična Kitajska, ki jo vodi centralni partijski komite,  gospodarsko najuspešnejša država na svetu, ki rešuje ZDA in pomaga Evropi, res je, da tudi komunistov tako rekoč ni, toda še vedno obstajajo nekakšni fantomski strici iz ozadja, pripadniki klanov, ki sicer nimajo dostopa do oblasti, saj imamo vso oblast v rokah mi, toda kljub temu nam vladajo, zato se jih moramo čim hitreje znebiti.

Ko se jih bomo znebili, bo vse avtomatično drugače in seveda boljše.

Problem pa niso le komunisti in komunistična mafija, problem so tudi priseljenci, delavci iz tujine, ki nam kradejo delovna mesta, problem so izbrisani, ki hočejo za odškodnine še vaš težko prisluženi denar. Če bi mi vladali v svoji državi tako, kot si predstavljamo, in tako, kot bi morali vladati, saj si to zaslužimo, pa nam ne dovolijo, potem bi bilo vse čisto drugače.

Problem pa je tudi tale: mediji. Preveč udrihajo po nas, izkoristijo čisto vsako priložnost, da nas žalijo in skušajo diskreditirati. Poglejte samo predsednika države: vedno znova tolče po desnih, nikoli po levih. To preprosto ni pravično, saj je predsednik vseh državljanov, ne le polovice, zato moramo nastaviti novega predsednika, našega.

In ko bomo imeli svojega predsednika ter neoviran dostop do medijev, bo dobro, potem bo pa še veliko bolje. Kako je že rekel tisti minister? Takole: tudi najbolj izdelana propaganda ne bo uspešna, če ne bomo imeli v mislih enega samega principa – propaganda mora biti ozko usmerjena v nekaj osnovnih idej, te pa je treba nenehno ponavljati.

In, dragi državljani, tudi z vami je nekaj hudo narobe, saj nas podpira le nekaj več kot 20 % vseh, medtem ko nas negativno ocenjuje kar več kot 70 % vseh vas. Spametujte se in sram vas bodi.

Komentar k zapisanemu ni potreben, potreben je zgolj sklep: če se bo to zgodilo, ne bo demokracija nič drugega kot absurd. Svet se bo sicer vrtel naprej, saj so ljudje že živeli brez demokracije, toda vprašanje je, kdo si želi živeti v njem.