Po dokumentarnem filmu Debtokracija (Debtocracy), ki sta ga 2011 posnela Katerina Kitidi in Aris Hatzistefanou (na svetovnem spletu si ga je ogledalo preko 2 milijona ljudi), sta ista avtorja letos objavila še film Katastroika, s podnaslovom “javna privatizacija” (“Privatization goes public”; besedna zveza “goes public” je izraz za javno prodajo delnic podjetja oziroma javno prodajo podjetja).

Beseda katastroika (rusko in tudi slovensko katastrojka) označuje dogajanje v Rusiji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je odvijala največja privatizacija javnih in skupnih dobrin ter storitev v človeški zgodovini, kar je imelo katastrofalne posledice za državo in je milijone državljanov pahnilo v hudo revščino. Izraz katastrojka se navezuje na reformno politiko imenovano perestrojka (kar dobesedno pomeni “ponovna izgradnja”), ki jo je v drugi polovici osemdesetih let uvajal zadnji sovjetski voditelj Gorbačov.

Perestrojka je med drugim dopuščala zasebno lastnino v gospodarstvu in je uvajala nekatere tržne reforme. Po zamenjavi Gorbačova z Jelcinom, pa se je odvila nagla in divja privatizacija velikih ruskih bogastev, kar je za velik del ruskega prebivalstva pomenilo katastrofo, obenem pa “rojstvo” izjemno bogatih ruskih oliarghov. Perestrojka je tako postala katastrojka. Podobni procesi se danes odvijajo v številnih evropskih državah, še zlasti pa v Grčiji.

Trojka, triumvirat ECB - MDS - EK

A simbolike in asociacij s tem še ni konec. Beseda “trojka oz. troika” (ki ni sestavni del besede perestrojka) danes označuje skupino “ekspertov” iz treh ustanov - Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije (EK) in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) -, ki nadzorujejo izvajanje drastičnih varčevalnih ukrepov, ki jih morajo v zameno za “finančno pomoč” uvajati države prejemnice te “pomoči”. Beseda trojka v ruščini pomeni tudi triumvirat oziroma vladavino treh. Zloglasna trojka danes ne samo, da nadzoruje izvajanje varčevalnih ukrepov, temveč jih tudi vsiljuje. Grčija danes definitivno ni več suverena država, saj je njena politika popolnoma podrejena trumviratu ECB - MDS - EK.

Metode NKVD

Beseda trojka se je uporabljala še v enem kontekstu; v času Sovjetske zveze so delovale takoimenovane NKVD trojke. V okviru zloglasne (Stalinove) tajne policije NKVD so delovale komisije treh - trojke, ki so obsojale ljudi brez sojenja oziroma mimo sodnega sistema (običajno je šlo za naglo usmrtitev ali za zaporno kazen). Ali trojka ECB - MDS - EK deluje drugače? Državi mimo vseh pravnih in demokratičnih institucij nalaga ukrepe, ki državljane obsoja na revščino, obup in celo smrt? Trojka oziroma triumvirat ECB - MDS - EK z metodami NKVD danes ustrahuje in obsoja cele narode.

Zadnji “izum” trojke je uvedba 6-dnevnega delovnega tedna in do 13-urnega delovnega dne v Grčiji (Dnevnik). Dejansko to pomeni, kot izhaja iz dokumentarca Katastroika, da se delovni pogoji “vračajo v 19. stoletje”. A trojka Grčiji dejansko ne vlada na operativni ravni, to počne neka druga skupina.

Bančna hunta

Spomnimo se, da so ukrepi, kakršne se danes ECB - MDS - EK izvajajo v Evropi, sprva izvajali v Latinski Ameriki, začenši v Čilu. General Pinochet je z državnim udarom, 11. septembra 1973, zrušil demokratično izvoljenega predsednika Allendeja. Pinochet je s pomočjo vojaške hunte uvedel neoliberalne ukrepe, ki so jih pripravili takoimenovani Čikaški fantje (o tej tematiki se vsekakor splača prebrati knjigo Naomi Klein Doktrina šoka - izšla tudi v slovenščini - in si ogledati istoimenski film). “Poroka” med vojaškimi huntami in neoliberalno ekonomsko politiko, za katero so značilne privatizacija, deregulacija in rušenje socialne države, se je po vzoru Čila prakticirala v številnih drugih državah Latinske Amerike in tudi širše.

Kot v dokumentarcu Katastroika pravi prof. Spyros Marketos iz univerze Thessaloniki, pa danes Grčiji in tudi drugim državam v krizi ne vladajo vojaške, temveč “bančne hunte”, ki dosledno izvajajo politiko trojke. Medtem, ko vojaška hunta parlament in druge demokratične institucije preprosto odpravi, pa jih bančna hunta - v imenu višjih (beri: bančnih) interesov - politično onemogoči ali jih preprosto ignorira. Danes vlade “problematičnih” držav vodijo ali v njih zasedajo ključna mesta številni bankirji ali finančni strokovnjaki: Mario Monti v Italiji (bivši svetovalec globalne mega-banke Goldman Sachs, bivši evropski komisar, vidni član skupine Bilderberg itd.), nedavni grški premier Lucas Papademos je bil med drugim višji ekonomist v ameriški centralni banki in podpredsednik ECB) itd.

A kaj trojka sploh želi, kaj je osrednji element njenih “ukrepov”, ki jih izvajajo vlade oziroma “bančne hunte”? Za začetek pozabite, da gre za uravnoteženje javnih financ, za uvajanje finančne discipline in za podobne fraze, ki nam jih dnevno servirajo politiki in bančniki. V osnovi gre za resnično bogastvo - za naravne in družbene dobrine.

Javna privatizacija (razprodaja) države

Pot do naravnih in družbenih dobrin države vodi preko “svete trojke” neoliberalizma: privatizacije, deregulacije in razgradnje (socialne) države. A danes sploh ni potrebno izpeljati državnega udara, druga faza neoliberalnega udara poteka drugače. “Sodobni mehanizem za privatizacijo je dolg,” pravi Naomi Klein v filmu Katastrojka. Danes ne potrebujete generalov, državo na kolena spravijo bankirji (saj edina pot do denarja vodi preko finančnih trgov oziroma velikih bank) in bankirji jo tudi “rešujejo”. Costas Douzinas, prof. prava na Univerzi v Londonu, pravi, da “prihajamo v obdobje neokolonializma”.

Zgodba je v resnici stara, le metode so druge. Ozemlja in vse pripadajoče dobrine so si mogočneži tisočletja prisvajali s silo, danes pa to počnejo preko finančnega sistema, katerega glavno “orožje (za množično uničevanje)” je dolg. Grki so zgolj poskusni zajčki, pravi dr. Slavoj Žižek, so primer, kaj čaka tudi druge države, tudi Slovenijo! Kaj bo trojka zahtevala, po tem ko bomo zaprosili za pomoč (in slej ko prej bomo)? Katere “dragocenosti” jim lahko “ponudimo” oziroma jih bodo zahtevali?

Vsekakor imamo bogate vodne vire, velike gozdne površine, številna območja neokrnjene narave. In zahtevali bodo, da jih privatiziramo. V Grčiji bi med drugim radi njihove otoke. Želijo samo najboljše in najbolj dragoceno.

Še preden pridejo, jim moramo reči: “Trojka, go home.” Če ne nas čaka katastrojka oziroma katastrofa.


(Katastroika s slovenskimi podnapisi)