Poslušala sem oddajo Studio ob sedemnajstih o Zakonu o osebni asistenci. Predstavnica vladajoče koalicije ga. Truda Pepelnik, poslanka Državljanske liste, ki je tako kot ostali poslanci koalicije, ki ste bili prisotni na seji Odbora za delo, družino in invalide v DZ  glasovala po ukazu nadrejenih proti našemu življenjsko prepotrebnemu Zakonu o osebni asistenci, je na oddaji prebrala tekst poln neresnic, ki so ji ga pripravili, ne da bi vedela o čem sploh govori. Tudi toliko ji ni bilo jasno, da bi lahko v nadaljevanju povedala en sam stavek iz svoje glave. Žalostno je, da se večina od vas poslancev ne zaveda o čem odločate in da vaše odločitve tako usodno in kruto vplivajo na naša življenja. Žal mi je, da moramo ob tem pomisliti, da vi ali vaši najbližji potrebujete izkušnjo hendikepa, da boste sploh lahko nekoč dojeli kaj ste nam storili.

Še sedaj dobim solzne oči, ko se spomnim te usodne seje, kako z lahkoto, brez argumentov in po ukazu ste ubili naš zakon in s tem tudi naše upanje v boljšo prihodnost, predvsem pa vero v demokratičnost te države. Ob takih politikih, ne glede na ekonomske razmere, ni upanja, da bi lahko kaj šlo na bolje, saj ni prav nobene politične volje, da se da glas in enakopravnost drugačnosti, ljudstvu.

Dejstvo je, da imamo mnogi krajšo življenjsko dobo, da je kar nekaj mladih hendikepiranih v Domovih za starejše občane, ki morda nikoli ne bodo okusili svobode. Govorim tudi iz lastnih izkušenj, saj sem že pri rosnih 17-ih letih pristala v Domu  starejših občanov. Poskusite se postaviti na moje mesto, nič se ne morete premikati, v bolečinah čakate, da se negovalke pojavijo na zvonec. Poslušate, da morate potrpeti, da čakajo še drugi. In tako iz dneva v dan. O življenju, aktivnosti in o vsakdanjih stvareh, ki jih počnete vi, so za hendikepirane v institucijah velike sanje. Doživljensko nas zaprete v institucije, kjer imamo manj pravic kot zaporniki. Zapisujejo kolikokrat pozvonimo, gremo na wc, se premaknemo in kadar prekoračimo normative, se nam dodatno zaračuna. Seveda to plačujejo naši sorodniki in v primeru, da kaj podedujemo se nam vzame. Na primer zapornik, ki je obsojen, je lahko lastnik ogromnega premoženja, presedi v zaporu nekaj let, država mu plačuje bivanje in ko pride ven, mu vse premoženje ostane. Noro!

Sedaj živim z možem, s hčerjo in s pomočjo osebne asistence sem lahko dobra gospodinja, mama, aktivna sem na različnih področjih. Borila se bom za Zakon tudi v imenu tistih, ki se ne morejo ali se zaradi krutih sankcij invalidskih funkcionarjev ne upajo.

O koncu seje je vaš poslanec SDS Štefan Tisel, ki je vodil sejo in bil edini od poslancev Vladajoče koalicije, ki  je govoril (ostali ste bili tiho, se igrali s telefoni in čakali glasovanje), šel hladno mimo naših zgroženih oči, naravnost k Borisu Šuštaršiču in mu verjetno rekel, da so storili tako kot je želel. Ja, ta invalid ima svoje ljudi na vseh mestih, že 40 let ima v rokah vso invalidsko varstvo, in to kljub temu, da se ve, da ne dela za dobrobit invalidov, temveč za bogatenje invalidskih funkcionarjev. Dosegel je, da so ubili naš Zakon, samo zato, ker smo v Zakon kot vir financiranja navedli tudi del sredstev FIHO, za katera je dokazano, da se delijo netransparentno, brez kriterijev in meril. Kaj hujšega! Da pride denar do uporabnikov! To  Boris Šuštaršič ne more dovoliti, saj bi uporabniki dobili življenje in svobodo in ne bi bili več odvisni od drobtinic, sam pa ne bi mogel več kupovati nepremičnin in se igrati z našim denarjem.

MDDSZ, kjer  ključni ljudje spet delajo po Šuštaršičevem navodilu od Davorja Dominkuša, ki ga je na začetku poslovne kariere postavil za direktorja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in Cveta Uršiča, ki je bil direktor FIHO, nato član Sveta FIHO, kasneje direktor Direktorata za invalide, sedaj redno zaposlen na Direktoratu in pa Dragica Bac,  ki je bila članica Sveta FIHO, ki je tako kot Cveto Uršič vedno glasovala  kot je bilo naročeno s strani Borisa Šuštaršiča, danes je direktorica Direktorata za invalide. Vsi ti bodo v imenu MDDSZ in v sodelovanju z invalidskimi organizacijami oz. njihovimi funkcionarji pripravili Zakon v katerem ne bo sredstev FIHO.

Me prav zanima, kje bodo našli nadomestek? Boris Šuštaršič nam očita, da smo v Zakon vključili polovico dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga večina uporabnikov potrebuje za golo preživetje. Če ne bo sredstev FIHO v Zakonu, se bojim, da bomo ostali brez celega dodatka in še več, tudi brez vsega morebitnega premoženja oz. lastnine. Šuštaršiča to ne bo skrbelo. Davor Dominkuš je že nakazal, da naj bi se plačevanje osebne asistence obravnavalo kot socialnih transfer, se pravi, da jo bomo sami plačevali. Samo zato, ker brez osebne asistence ne moremo vstati iz postelje, biti aktivni in živeti enakopravno z enakimi pravicami in dolžnostmi kot vi »zdravi« ljudje, bi oz. bomo hendikepirani, naši starši, partnerji, otroci, živeli kot reveži, brez kakršnegakoli premoženja, saj bo šlo vse za stroške le-te. Naše stanje, naše bolezni, ne smejo bit naše kazni in doživljenjske obsodbe. Kaj pravite?

V upanju, da tudi tokrat ne ostanete ravnodušni, vas lepo pozdravljam,

Martina Piskač