Obnašanje z napačnim posnemanjem po Darwinu v farsi ne-dostopnosti namenjeni  z dnevno dozo lucidne časovne hipnotične frekvence ci(o)nizma celo-te(h) sklepov, odločb ali sodb v imenu (več neobstoječega v kvarnosti) »slovenskega« socius ljudstva znižuje frekvenco ljudi do te mere, da jim je mar samo še za nasilje, seks in hrano. Človeško življenje ni več sveto in varovano, temveč je stvar sprenevedanja v parcialni uporabi in selektivno individualno po »prikrojeni« potrebi z zanikanjem univerzalizma ter obče sprejetih civilizacijskih norm.

S-lepota nataknjenih ali v ne-vednosti pridobljenih plašnic preko sublimalnih podatkov zapakiranih v nasilne prizore, obup, stisko in konformizem, je že nekoč znano nadaljevanje nekdanje permisivne PSIhološke kon-(SUB-/DI-/RE-) verzije.

Narava človeka je pogojena, priučena, vcepljena ali restriktivno v represalijah tudi nedopustno vsiljena. Izid nasilja, diskreditacij, diskriminacij, diskvalifikacij, marginalizacij ter eliminacij je v opuščanju dolžnih ravnanj, dopustitvi v NEdelu ter nedovoljenih storitvah vse bolj tudi viden zapakiran kot (kognitivna) kolateralna škoda in druge eksternalije.

V bistvu smo za bLAmaŽNO elito le strižena davkoplačevalska živina, ki bo kaj kmalu dajala tudi krvni davek.

Podrobnosti še zdaleč ni težko prepoznati, v kolikor ne poznaš (0)sebe in določenega bistvenega ozadja v zamolčanih vzrokih konkretnih dejanskih stanj.

Država, ki ni lastnik svoje valute (veljave,vrednosti) ni (OB)lastnik svojih državljanov in ni dejansko suverena (saj ne poznajo v slavi vere niti zgodovine SOUveNOI soveramos !) in ozemeljsko nedeljiva.

Konverzija vrednot in nihilizem dejanskih negacij je tudi pričakovano dodatno olastninjenje akumulacije preteklih domačih žuljev, znoja in krvi, ki se  od zunaj še dodatno vrši na očitAni vidni način celo s pomočjo Lizbonske pogodbe.

Uradne evidence in druge zbirke podatkov so vse manj realni ključ identifikacije v dostopu in zmožnosti do potrebnih sredstev, saj je sistem že tako izprijeno zapleten IN NELOGIČEN, da si že vnaprej izločen.

Moč zakulisnih igric je tako poPOLNOMA abotna in absolutna.

Delovanje svobodnega trga in svobode vseh idej je maska globalizma za znaČILno KAPITALističNO  ILUZIJO (tudi fleksibilnosti).

Inštitucije so navezane na loja(an)lnost PLAČ(k) ne glede na dejstva in resnico, zato so v položaju negospodarnega ravnanja, onemogočanja individualnih pobud, projektov in razvoja na sploh. Vedno bolj so videno kontra-produktivni in s tem vse bolj nepotrebni (ter zamenljivi z roboti).

Problematika nerazrešenih problemov ter posledic okostnjakov iz zaprašenih omar  pa se prenaša navzdol na državljane, ki teh preloženih bremen ne morejo v celoti več nositi le s preLAGANJEM na DRUGE (truge?).

Državljani so tako v položaju ponižanosti, razgaljenosti, razžaljenosti, potiskani v pasivnost ter apatijo.

Država je seVEDA prisiljena v krepitev represivnih sredstev, ki sicer DOLGoročno ničesar ne rešujejo. Posledica je vse več konfliktnosti in bližajoče se vsestransko agresivno reševanje problemov na ulici.

Agresija v teh pogojih in okoliščinah sproži vsesplošni  spiralni ogenj in eksponentno rast deviantnih razsežnosti v smer anarhije.

Razkroj inštitucij je povzročil v RES-PUBLICA di SALO(VENI-A conto me?) da so števil»č«ni diploma»n«ti funkcionalno nepismeni do te ravni da se vedejo oportuno in prepisujejo ter kameleonsko imitirajo samo tisto kar reče nadrejeni, ki pa se vede podobno na konformistični način. Za konformizem so, predvsem člani namišljenih elit, nagrajevani s korenčkom ali pa palico.

Palica je mehanizem za zastrašitev, eliminacijo delovnega mesta ali naziva, diskriminacijo, diskvalifikacijo in izločitev neprogramirane osebe z namenom ustrahovanja potencialno (potentia-moč) vseh samostojnejše mislečih določene skupnosti.

Slabo programirane in »prilagojene« osebe v Orwellovi živalski farmi onemogočajo da se ta živalska farma pokaže v vsej svoji perverznosti ter izrojenosti verzije PSIhopatov.

Prevedeno v gnilobi okvirja IZROJENEGA SLUŽENJA (POZNANSTVA) »narodu« (zveze ter skladnosti) s(m)odišč, pravne, socialne države in sporazumnega upravljanja države s strani družbeni pogodbe (DEMOSA?) vse bolj nesvobodnega zatiranega prebivalstva vlada kvarna domačijska politika ter nepotistična klientela klientelizma .

Ljudski pregovor, da drek (dr.E.K.) vedno splava »nepo(s)TOP-LJIVO« na površino je globoka ljudska modrost Slovencev. Zato se je v letih po osamosvojitvi, pod vplivom zlorabljanja vodilne strukture, zgodilo nezdravo okolje v katerem še dandanes zvračajo krivde, ki so jih sami zagrešili na žrtve (viktimizacija žrtev)!

Resnične žrtve  so osebe, ki so tarče represivnega maščevanja ali pa so zgolj tragično naivne (tragos – kozel) v prav«IČn«ih vrednotah.

Pri tragediji je vedno žrtvovana neka vrednota v zameno ekvivalenta, cilja ali neke ideje.

Vendar Slovenija po sedanji poti ODVISNOSTI več nima na izbiro vrednot in je v ČANKAR(jevi) burki (ne tragediji)!

Vrednostni sistem v Sloveniji je povsem v razsulu zaradi zgoraj opisanega nezdravega družbenega okolja. Torej živimo (točneje životarimo) v družbenem bolnem okolju, ki se lahko spremeni samo z (ZA)vestjo morda slabo prilagojenih, ki se altruistično, naivno borijo proti družbeni krivičnosti in v skrbi dajejo nove rešitve spoštljivega medsebojnega vzajemnega sobitja ter solidarnosti/trdnosti (solidus-trden).

Ljudje v Sloveniji potrebujemo nadgradnje legitimacije referenduma in direktno demokracijo, ne pa to kar se dogaja kot ciljno ukinjanje. Referendumsko odločanje (kot redna oblika izjasnjevanj med rednimi delovnimi urami upravnih enot) bi onemogočila hlapčevanja in s tem zavarovalo družbeni razvoj.

Družba, ki ni grajena na ustrahovanju ampak se odloči, da ima prednost partnerstvo med osebami, ki sestavljajo državo ne potrebuje večjEGA nadzora, ampak je poštena, združevalna, in produktivno ustvarjalna.

Država je kot veriga, ki je močna le toliko kot je močan NAJŠIBKEJŠI ČLEN.

Ozka grla napredka, ki so v razvadah OBIČAJno posledica izolacij, izključevanj ter potiskanja na obrobje manjkajočih STATIstiČNIH vrednosti, ne onemogočajo le družbenega razvoja temveč celostno in celOVITO peljejo gVIŠNoU v njeno degradacijo, v kateri večina državljanov pridobi status raje.

Zaradi neproduktivnosti se lahko samooklicana »elita« obdrži samo tako, da v vse večjem obsegu pobira preostalo premoženje(pre-moč) raji (k-raja).

Sistemi preventive so vse bolj šibki, le na papirju in v razkroju! Popolnoma jo selektivno nadomešča kurativa, ki posameznikom prinaša enormne dobičke, ki so zgolj kvantitativni in merljivi za poražene ljudi (»99%« ?) .

Raja je vključena v na videz stihijske obravnave PO HITREM POSTOPKU »brez iskanja RESNICE«, ki so samo »šahovska« igra zakulisnih oblastnikov.

To je skrajno zavrženo in nehumano, toda izvajalci tovrstnega VLADArstva imajo svoj nabor vrednot, katere posledice smo videli v Auschwitzu in drugih osvobajajočih »delovnih« taboriščih.

Mar nam niso obljubljali novoDOBNO ŠVICarijO (Schweiz?/ Schweiß, Schwitzen…)

Ta vrednostni sistem »hinterstich ali nenazadnje majer« poznamo pod imenom POHLEP, ko grabijo dobrine k sebi (za nadaljnih 1000 let rajha?) , ne da bi skušali priti do kakovosti le teh.

DOBRO je, da vgradimo vase le tisto kar nas dopolnjuje, ostalo pa damo naprej (zakon realokacije in redistribucije dobrin - energij). Torej je nujno in pošteno, da se takšna struktura razlastnini!  Tudi na hrvaškem je privatizacijski zakon urejen tako, da onemogoča zastaranje kar je osnova za pošteno ravnanje z lastnino. Slovenci vse bolj spoznavamo da smo ob – last(nino). Je ljudstvo res oblast?

Nihče ne poseduje vsega znanja, veščin,sposobnosti  in izkušenj niti v celoti, niti specialno, zato je ustvarjalno sodelovanje najpomembnejša nujna gospodarska vrednota za SVOBODO NARODA.

Prava modrost pride, ko spoznamo, kako malo razumemo o življenju, o sebi in svetu okoli nas" – SOKRAT