Veliko razmisleka je botrovalo dejstvu ali naj ta članek sploh napišem. Veliko je bilo tudi na tem portalu že napisanega na temo kapitalizma pa naj bo to še eden izmed tistih člankov, ki pričajo o tem v kakšnem svetu na žalost živimo. Vsak, ki vsaj malo misli s svojo glavo in pri "serviranih" ponudbah tega sistema uporablja svoje možgane, kaj hitro ugotovi, da je to verjetno najbolj izprijena doba v kateri živimo. Ta članek bo vseboval precej osebne izkušnje, ki sem jo sam pridobil kot nadebudni študent Fakultete. Naj pa že kar na začetku napišem, da je vse napisano moje osebno mnenje in rezultat slike, ki sem si jo sam ustvaril v letih študija zato naj služi zgolj kot mnenje in ne sodba – čeprav bi si želel drugače.

Visoko šolstvo je v polnem razmahu. Vsako leto praktično nastajajo novi strokovni programi, ki ponujajo najmodernejša znanja, tehnologije in usposabljajo ljudi, da bodo sposobni upravljati najzahtevnejše naloge tega sveta. Tako se namreč dandanes fakultete predstavljajo. Človek ima zato upravičeno občutek, da gre pravzaprav za tovarne, ki izdeluje orodja, ki jih je potem potrebno samo še prodati in seveda z njimi bajno služiti – in temu pravimo visoko šolstvo!? Kje pa so ideje velikih modrecev preteklosti od katerih bi se morali učiti in kje je šele morala!? Očitno je tudi to čemur danes rečemo visoka šola ali univerza en velik kapitalizem.

Sam se še živo spominjam kako čudovito sem bil sprejet kot kandidat za vpis na eno najtežje dostopnih fakultet v Sloveniji. Obljubljali so nam prav vse – tisti seveda, ki so vodili informativni dan. Vaš kader je iskan, dobro plačan in spoštovan. Vi ste smetana te družbe, ki boste zasedali najvišja mesta v državi saj boste na naši fakulteti pridobili vsesplošna strokovna znanje, ki jih boste lahko zlahka uporabili kjerkoli že boste zaposleni. Tako nekako so nas le prepričali kot mlade maturante, da smo tudi zrelostni izpit opravili z odliko in odšli študirat na obljubljeno fakulteto na kateri je za vse in vsakega poskrbljeno. No in tukaj se začne moja osebna zgodba. Kot mladi bruc sem z veliko vnemo pričel pridno obiskovati vsa predavanja in z zanimanjem prebirati vso literaturo, ki jo je bilo potrebno za izpit prebrati. Lahko rečem, da so bila predavanja po večini zanimiva vendar so ponujala zgolj in samo informacije in podatke. Veliko podatkov in malo znanja bi lahko napisal. Pričel sem spoznavati sistem fakultete, ki študentom ne ponuja znanja in od njih ne pričakuje, da bodo razmišljali vendar jim ponuja informacije, ki se jih je potrebno naučiti na pamet in to na izpitu tudi napisati. Seveda takrat nisem razmišljal v smeri, da bi bilo bolje obratno vendar danes na to gledam z druge perspektive. Tako so minevali meseci in vedno več izpitov je bilo narejenih vendar znanja še vedno ni bilo. Kaj ni visoka šola institucija, kjer se kalijo najboljši misleci in modreci neke družbe? Sem morda samo jaz na napačni fakulteti? Ne, resnica je povsem drugačna. Fakulteta ni institucija, ki bi od ljudi pričakovala, da bodo povedali svoje mnenje in razmišljali, potrebno je izdelati dovolj pridnih in marljivih delavcev, ki bodo  ubogali ukaze in se ne bodo spraševali in pritoževali o ničemer. To je fakulteta sodobnega časa! In zakaj je temu tako!? Ja preprosto zato, ker živimo v času, ki pač potrebuje tako elito – ubogljivo in tiho ter brez možnosti razmišljanja. In kje potem zavraga tiči tisti duh univerze, ki se bori za dobro in pošteno, ki prisega na resnico in filozofijo, ki uči, da je v življenju potrebno misliti in tudi nauči študente kako razmišljati? Tega preprosto ni. Razlog pa seveda tiči kje drugje kot v denarju. Pa pojasnimo!

Fakultete so plačane s strani države in izrednih študijev. To sta dva glavna vira financiranja potem pa so tu seveda še nekateri donatorji ipd. No profesorji, ki pa učijo na fakultetah pa so tudi plačani kot javni uslužbenci z naslova tega denarja, ki ga dobijo tako od rednih kot izrednih študentov. Več kot je vpisa več je tudi denarja. Tukaj pa že takoj na začetku trčimo ob dejstvo, da manj kot je študentov manj ostane denarja za fakulteto. Torej je potrebno vpisati čim več študentov, potrebno je narediti čim bolj zanimive programe, vsebine prilagoditi in skrajšati na nekaj strani skripte in izpite poenostaviti do te mere da jih bo opravilo čim več študentov saj se bo tako širil dober glas o fakulteti – da jo je enostavno narediti. Enostavno narediti!!?? A je to mogoče? Torej lahko povzamemo, da so uspešne fakultete tiste, ki vpišejo največ študentov letno, imajo najbolj atraktivne programe in jih brez težav zaključimo. To je torej današnje visoko šolstvo; zanimivo, atraktivno, zabavno – vendar le če je dovolj denarja. Poraja pa se vprašanje, ki je zelo pereče predvsem v zadnjem času. Zakaj torej te fakultete niso sposobne potem takim, ko so že toliko denarja vzeli in so na njih zaposleni baje najboljši umi vsega časa, diplomantom pomagati pri iskanju prve zaposlitve. Zakaj imamo na zavodu za zaposlovanje veliko večino in vedno več mladih in visoko izobraženih ljudi? Ker jim je preprosto za to vseeno. Fakulteta pobere denar, ga zamenja za informacije, ki se na pladnju ponudijo študentu in potem zbogom. Kaj ni to kader, ki je državi potreben in zaželjen, sposoben in nenazdanje visoko izobražen? Seveda je, samo nihče ga ne potrebuje še posebno pa ne kapitalizem. Kapitalizmu je važen samo denar, ne pa duša in morala pa pravica in resnica. Tega kapitalizem ne pozna in tudi fakultete so sužnji kapitalizma, profesorji, ki učijo na teh fakultetah so nič drugega kot sužnji kapitalizma. Na srečo tudi sam nisem našel zaposlitve zato sem se odločil za popolnoma drugo področje, za delo ki ga opravljam s srcem in dušo in kjer sem sam svoj gospodar,  tako časa kot denarja in tako nisem suženj kapitalizma, za kar so me želili narediti in na to sem tudi ponosen. Na žalost so današnje univerze zgolj tovarne sužnjev kapitalizma o duhovnosti in morali pa ni ne duha ne sluha. Naj ta zgodba in dejstva služijo predvsem tistim, ki ste pred odločitvijo ali študirati ali ne. Odločitev seveda prepuščam vsakemu posamezniku pa vendar se sam nikoli več ne bi odločil za študij, če bi si pred tem prebral kakšno podobno zgodbo in uvidel, da so sladke besede izrečene na informativnih dnevih zgolj in samo sanje ter utopije tega pokvarjenega in lažnivega ter moralno neizprosnega sistema.